PRIVATIZACIJA IN (DE)REGULACIJA JS

1. Fakulteta za upravo PRIVATIZACIJA IN (DE)REGULACIJA JS Ekonomika javnega sektorja s proračunskim financiranjem

2. PRIVATIZACIJA IN (DE)REGULACIJA JS POJEM PRIVATIZACIJE • denacionalizacija, • deregulacija in liberalizacija državnih monopolov, • pogodbeno opravljanje dejavnosti.

3. PRIVATIZACIJA IN (DE)REGULACIJA JS CILJI PRIVATIZACIJE • povečanje učinkovitosti • zmanjšanje zadolženosti javnega sektorja • zmanjšanje vloge države • omilitev problemov javnega sektorja pri • določanju plač • razpršitev lastništva oziroma širjenje delničarstva • spodbujanje delničarstva pri zaposlenih • zagotavljanje politične prednosti Razlogi za privatizacijo: ideološki, ekonomski, upravljalsko-menedžerski, politični, finančni, socialni Problemi pri privatizaciji: ekonomski, finančni, politični ter problemi določanja cen delnic

4. PRIVATIZACIJA IN (DE)REGULACIJA JS MOŽNE OBLIKE PRIVATIZACIJE POPOLNA PRIVATIZACIJA: skupne lastnosti- sprememba managementa, finančne ureditve in lastnine (javna prodaja delnic; neposredna prodaja delnic, menedžersko – delavski odkup) DELNA PRIVATIZACIJA: vpeljava privatnega sektorja v javni sektor preko sklepanja pogodb in opravljanja pogodbenih del; vmesna obliko med državno in privatno lastnino (opravljanje dejavnosti in za financiranje novih investicij v infrastrukturo) DRUGE OBLIKE ZAGOTAVLJANJA STORITEV JS: pogodbeno, najem, koncesija, BOT projekti

5. PRIVATIZACIJA IN (DE)REGULACIJA JS • Program umika države iz gospodarstva v Sloveniji • skupina: • netržne naložbe Kada in Soda v družbah, ki ne kotirajo na borzi in iz katerih naj bi se Kad in Sod umaknila v 30 mesecih • 2. skupina: • so družbe, ki so na borzi, ciljni časovni okvir preoblikovanja Kada in Soda v portfeljska vlagatelja je predviden v 24 mesecih. • 3. skupina: • pomembnejše družbe, po mnenju vlade pa zanje časovno omejevanje prodaje ni ustrezno (Abanka, Adria Airways, Aerodrom Ljubljana, Banka Celje, igralnice Casino Bled, Ljubljana, Maribor in Portorož, Hit, Krka, Loterija Slovenije, Luka Koper, NLB, NKBM, Petrol, Pozavarovalnica Sava, Telekom Slovenije in Zavarovalnica Triglav).

6. PRIVATIZACIJA IN (DE)REGULACIJA JS Značilnosti posameznih (drugih) oblik vključevanja zasebnega sektorja

7. PRIVATIZACIJA IN (DE)REGULACIJA JS Značilnosti posameznih (drugih) oblik vključevanja zasebnega sektorja

8. Birokratska uprava ZAGOTAVLJANJE STORITEV Neposredna preskrba Administracija KULTURA Birokratska Tržna Zagotavljanje preskrbe Menedžment Odzivna in tržno usmerjena uprava PRIVATIZACIJA IN (DE)REGULACIJA JS MODEL SPREMEMBE DRŽAVNIH INSTITUCIJ NA LOKALNI RAVNI

9. PRIVATIZACIJA IN (DE)REGULACIJA JS OPREDELITEV IN REGULACIJA NARAVNIH MONOPOLOV - LAC padajo na celotnem intervalu proizvodnje potrebnem za zadovoljitev tržnega povpraševanja; - kapitalno intenzivne panoge z znatnimi dolgoročnimi investicijami v svojo infrastrukturo; - primer: j.p. iz področja telekomunikacij, elektrogospodarstva itd. AC MC MR

10. PRIVATIZACIJA IN (DE)REGULACIJA JS OBLIKE REGULACIJ NARAVNIH MONOPOLOV - Cenovna regulacija: najpogosteje (regulacija profitne stopnje, RPI-X obrazec); - Alternativne oblike: • Protimonopolna zakonodaja • Državna lastnina • Konkurenca med potencialnimi nosilci storitev NM panog (pogosto najcenejša) • Konkurenca med NM panogami • Kontestabilni trgi • Politika laissez-faire - Praksa – tranzicijske države: najbolj kompleksna ter politično občutljiva regulacija elektrogospodarstva.

11. PRIVATIZACIJA IN (DE)REGULACIJA JS DEREGULACIJ NARAVNIH MONOPOLOV Nekontrolirano širjenje državne regulacije postane breme za družbo (nujna deregulacija nevmešavanje države v gospodarske aktivnosti zasebnega sektorja). Prednosti deregulacije: • Povečevanje ekonomske učinkovitosti • Uvedba (polne) stroškovne cene • Pritegnitev zasebnega kapitala • Povečanje konkurenčnosti in moči na trgih EU

12. DEREGULACIJA SLOVENSKEGA ELEKTROGOSPODARSTVA REGULACIJA DEREGULACIJA

13. PRVA RAZVOJNA PRIORITETA (Konkurenčnost in gospodarska rast): 2.6. Predlog ukrepov za liberalizacijo in konkurenčnost GJS Ukrep 24: Tržna preobrazba elektroenergetike Dogovorno poslovanje med elektrogospodarskimi podjetji v Sloveniji čim prej podvreči tržnim pravilom, in proizvodna ter trgovska podjetja usposobiti za morebitno privatizacijo.(predlogi: npr. povečanje prometa na Borzenu, oblikovanje drugega energetskega stebra (EL-GEN kot osnova), določiti zahtevan kapitalski donos itd.) Ukrep 25: Konkurenčna oskrba končnih odjemalcev z energijo Slovenija je formalno privzela pravila EU (EZ 1999, novelacija EZ 2004), dejansko pa podjetja, večinoma v državni lasti delujejo še vedno v dogovorni ekonomiji. Leta 2007 možnost izbire dobavitelja pridobijo vsi odjemalci (el., plin). Podjetja se morajo usposobiti za tržno konkurenco.(predlogi: npr. revidirati dosedanji koncept privatizacije elektro distribucije, zaokrožitev proizvodno-tržnih dejavnosti HSE in EL-GEN itd.) PRIVATIZACIJA IN (DE)REGULACIJA JS

14. 2.6. Predlog ukrepov za liberalizacijo in konkurenčnost GJS Ukrep 26: Izraba javne komunikacijske strukture vseh GJS Izraba razpoložljive infrastrukture podjetij v državni lasti za pospešeno gradnjo konkurenčnih omrežij elektronskih komunikacij. (predlogi: npr. spremeniti način upravljanja z telekomunikacijsko infrastrukturo (TKI), popisati TKI do konca 2005, oddaja upravljanja z infrastrukturo elektornskim operaterjem itd.) Ukrep 27: Konkurenčne prometne in logistične storitve Geostrateška lega Slovenije v osrčju Evrope je ena od konkurenčnih prednosti. Pot preko pristanišča Koper pomeni 6 - 10 dni krajšo pot iz dežel Daljnega vzhoda in Sredozemlja v Srednjo Evropo od poti preko severno evropskih pristanišč. Namen projekta je izkoristiti to geostrateško prednost. (predlogi: npr. reorganizacija Luke Koper, razrešiti ozko železniško grlo, prenova inf. sistema HSŽ in Luke Koper itd.) PRIVATIZACIJA IN (DE)REGULACIJA JS

15. PRIVATIZACIJA IN (DE)REGULACIJA JS Članki (Javno – zasebno partnerstvo) • Vloga javnega sektorja se ne bo zmanjšala, ampak spremenila/Slovenija potrebuje javno-zasebno zgodbo uspešnico/Nastavki so dobro, hudič bo pri izvedbi (Vir: časnik Delo (priloga Delo FT), Maja Grgič, 2. oktober 06, št. 17/2006, str. 4–5); • Predlog zakona o JZP (27.7.2006) (Uvod: 1., 2., 5. in 6. poglavje); • The What and Why of Public-Private Partnership (Vir: Policy Perspectives, Finlayson&Peacock, 1. februar 02, št. 9/2002); • Public-Private Partnership; How to make them work? (Hübner D., 11. oktober 06); • Public Private Partnership –Chance für die Modernisierung von Infrastruktur und Verwaltung (BDB, 2004) (poglavja 1. in 7.–9.) (leza nemško govoreče študente!)