1 / 24

ZELENJAVA

MAJ MALENŠEK, 6.C. ZELENJAVA. Por ima pikantno trpko aromo, ki rahlo spominja na čebulo. Poznamo spomladanske, poletne, jesenske in zimske sorte pora. Čas pobiranja pora ne vpliva na njegov okus, niti na hranilno vrednost.

aolani
Download Presentation

ZELENJAVA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. MAJ MALENŠEK, 6.C ZELENJAVA

  2. Por ima pikantno trpko aromo, ki rahlo spominja na čebulo. Poznamo spomladanske, poletne, jesenske in zimske sorte pora. Čas pobiranja pora ne vpliva na njegov okus, niti na hranilno vrednost. Uporabni so samo beli deli rastline ali pa še nekaj centimetrov zelenih listov, odvisno od okusa. POR

  3. Zeleni listi - užitni Jedrna belina - steblo - užitno Korenine - neužitne

  4. Špinačo preberemo, tako, da ji odstranimo koreninice in trda rebra. Glede na čas sejanja ločimo med zimsko špinačo, z bolj grobimi listi ter spomladansko in poletno špinačo, ki ima bolj tanke liste. Poznamo tudi ločitev na listnato špinačo in na koreninsko špinačo. ŠPINAČA

  5. Listi - užitni Korenine - neužitne Steblo - neužitno

  6. Zgodnji krompir lahko kuhamo z lupino vred, ki jo kasneje skupaj s krompirjem tudi zaužijemo. Sicer pa krompir olupimo preden ga damo kuhat in ga ne pustimo stati v vodi, saj drugače začne izgubljati vitamine. Krompir spada v družino razhudnikovk. V naših krajih pridelujejo približno 130 različnih sort krompirja. KROMPIR

  7. Listi - neužitni Steblo - neužitno Korenine - neužitne Gomolji - preobraženo podzemno steblo– užitni- KUHANI

  8. Cvetača je skrita za debelo plastjo zunanjih listov. Poleg bele cvetače poznamo še vrste z vijoličastimi in zelenimi rožami. Glavo cvetače pred pripravo dobro operemo in jo nato kuhamo v veliko slane vode. Cvetača je zelo priljubljena tudi surova, uživamo jo nastrgano. CVETAČA

  9. Veliki temnozeleni zunanji listi niso užitni. Nežni svetlozeleni listi so užitni in vsebujejo veliko mineralov. Roža – cvet - užiten

  10. Ločimo zelenjavno, začimbno in paradižnikovo papriko. Plodovi paprike so različnih barv in oblik. Tehtajo približno 250 g. Zelena paprika ni nič drugega kot rdeča paprika, le da smo jo potrgali nedozorelo, zato se zelena paprika, če jo hranimo dlje časa, pogosto obarva rdeče. Plodove začimbne paprike imenujemo feferoni. PAPRIKA

  11. Listi - neužitni Paprika (plod) - užitna Steblo - neužitno

  12. Poznamo dve vrsti koruze: neužitno zrnato ali poljsko koruzo, iz katere pridobivamo koruzno moko in koruzni škrob, ter zelenjavno ali sladko koruzo izvrstnega okusa. Obe vrsti koruze sta po videzu enaki (podolgovat storž z rumenimi zrnci). KORUZA

  13. Steblo - neužitno Koruzni storž - plod - užiten Listi - neužitni

  14. Sadika rdeče pese naredi v prvem letu rjavordeč gomolj, ki je lahko ploščato okrogel, kroglast, hruškaste oblike ali podolgovat. Gomolj je težek od 100 do 600 g. Najpogostejši način uporabe rdeče pese: gomolje dobro operemo, neolupljene kuhamo v slani vodi, dokler se ne zmehčajo, nato jih olupimo in razrežemo na kolobarje. RDEČA PESA

  15. korenina - užitna Listi - neužitni

  16. Navadni peteršilj je svetlozelena, dvoletna zel, ki se obilo uporablja v kuhinji. Peteršilj zraste od 10 cm do pol metra. Ima kakih 20 cm dolgo korenino. Uporablja se list, ki ima blažjo aromo, uporabimo pa lahko tudi steblo ali korenino. Je najširše uporabljena začimba, z njo začinjamo skoraj vse jedi razen sladic. Dodajamo ga na koncu kuhanja, da ohranimo vitamine in minerale. PETERŠILJ

  17. Listi – užitni Steblo - užitno Korenina - užitna

  18. Solata razvije velike, okrogle in trdno zaprte glave s premerom do 20 cm. Glave solate tehtajo do 1000 g. Barva se razlikuje od sorte do sorte in je lahko od svetlozelene do temnozelene, Obstajajo pa tudi rdeče sorte, ki pa se redkeje znajdejo na prodajnih policah. SOLATA

  19. Listi - užitni

  20. Bob spada v skupino stročnic. Med stročnice prištevamo še grah in fižol. Stročnice cenimo zaradi prijetnega okusa, bogate vsebnosti beljakovin, vitaminov in mineralov. Imajo še eno zelo koristno lastnost – s svojim koreninskim sistemom izboljšujejo vrtna tla. BOB

  21. Na naših tleh so ga uporabljali, preden so Evropo preplavili fižol, koruza in krompir. Od tedaj naprej pa se je bobu slabo pisalo, saj je bobova lupina trda, malce je grenak in dolgo se kuha. A bob je veliko laže prebavljiv od fižola, graha ali leče. Zato se spomnimo kdaj na »veliki« fižol in ga postrezimo vsaj v solati. BOB

  22. Bobova zrna (seme) - užitna Strok -plod- užiten Listi - neužitni Steblo - neužitno

  23. Redkvica je prvi glasnik pomladi na zelenjavnem vrtu. Sejemo jih od sredine februarja do sredine septembra. Je enoletna rastlina, ki jo pridelujemo zaradi podolgovatih, okroglih ali srednje podolgovatih korenov. Rastna doba je zelo kratka. Poleti dozorijo že v 20 do 25 dneh. Redkvice lahko uživate surove kot dodatek različnim jedem, lahko pa si pripravite solato ali namaz. REDKVICA

  24. Listi - užitni Korenina - užitna

More Related