CHAIN REACTIONS LINKING ACORNS TO GYPSY MOTH OUTBREAKS AND LYME DISEASE RISK

1. CHAIN REACTIONS LINKING ACORNS TO GYPSY MOTH OUTBREAKS AND LYME DISEASE RISK VERIŽNE REAKCIJE, VPLIV ŽELODA NA IZBRUH VEŠČ IN TVEGANJE ZA BORELIOZO (LAJMSKA BOLEZEN)

2. 3 HIPOTEZE: • Ugotavljali bomo, ali so osmukanost hrastov, izbruhi vešč, klopov in tveganje da se okužimo z boreliozo povezani z dobro oz. slabo letino želoda. • Ugotavljali bomo, kako bodo odreagirale rdeče veverice na katastrofalno škodo, ki so jo povzročili insekti, kot so vešče, hrošči in listne uši v njihovem naravnem okolju. • Ugotavljali bomo, kako vplivajo luknje in razpoke padlih dreves in grobe raskave lesne razbitine na število glodavcev.

3. Metode: • 6 raziskovalnih mrež: 3 kontrolne , 3 poskusne • Okolja se med seboj ne razlikujejo • Najprej smo iz 3 poskusnih mrež odstranili miši • V 16 dneh smo uspeli polovit polovico miši Rezultati: • na kontrolnih mrežah z visoko mišjo populacijo: niti ena buba vešče ni preživela, tudi vsi kokoni so bili napadeni v 2-4 dneh • 99% napadov vretenčarjev, od tega 97% miši • Na poskusnih mrežah z nizko mišjo populacijo: 42% bub je preživelo 13 dni, 22% kokonov je ostalo celih 14 dni • 77% napadov vretenčarjev, od tega 89% miši • Primerjava kontrolnih mrež nam pokaže 45-kratno porast bub • Če je dobra letina 15-krat več miši in 34-krat večje plenilstvo bub

4. Metode: • Tveganje za boreliozo je določeno s številom okuženih mladic klopov. • Slaba letina, v 3 poskusne mreže dodajamo želod >3500kg na 60m² • Beležimo populacijo in reprodukcijo miši in primerjamo št. Klopov ki iščejo gostitelja oz so ga že našli. Rezultati: • Od marca do avgusta se zviša gostota miši za 3 do7 krat, potem se zopet izenačijo. • Od februarja je75% miši kotilo na poskusnih mrežah, na kontrolnih pa 59% • Gostota klopov, ki iščejo gostitelja med največjo aktivnostjo ličink je 8-krat večja na poskusnih kot na kontrolnih mrežah • Na poskusnih mrežah je več srn • Tveganje za boreliozo najhuje 2 leti po obilni letini

5. Članek 2 • Najprej so preučili okolje redeče veverice in določili kje bodo delali • Preučili so karakteristike okolja in škodo insektov • Gledali so rast gob, jih nabirali in računali biomaso, to je glavna hrana veveric, kakor tudi semena storžev iglavcev • In opazovali obilje veveric • Ugotovili so, da št veveric strmo pada, ko je največ insektarnih poškodb gozda • Velikost teritorija vešč lahko povežemo z dostopnostjo hrane vevericam • Populacija veveric je upadla v območjih z >40% umrljivostjo iglavcev • Veverice niso popolnoma izginile iz poškodovanih območij, ampak so se le številčno zmanjšale.

6. Članek 3 • Najprej so ocenili in izmerili okolje • Nastavili so pasti v luknje podrtih dreves in lovili glodavce • Vsako jutro so jih vzeli in izmerili, potem izpustili • 141 P. leucopus so ulovili 310 krat v 6424 lovnih nočeh • Rezultati nam pokažejo, da luknje podlih dreves in mikrookolje ne vplivajo na uporabo okolja ali na velikost telesa P. leucopus • P. leucopus uporablja CWD redko v luknjah ( coarse woody debris – hrapave lesne razbitine) • Ugotovili smo tudi, da se glodavci najprej skrijejo v jame, počakajo in potem bežijo dalje. • Tam, kjer so odstranili 10 cm lesnih odpadkov, se niso miši imele kam skrit in smo jih dosti lažje ujeli