320 likes | 664 Views
Rastlinske čistilne naprave (RČN). VEČNAMEMBNOST VODNIH EKOSISTEMOV. Biološka diverziteta. Samočistilna sposobnost. Zadrževanje / akumulacija. UPORABA RČN. komunalne odpadne vode ( naselja , turistični centri , naravni parki ) , industrijske odpadne vode,
E N D
VEČNAMEMBNOST VODNIH EKOSISTEMOV Biološka diverziteta Samočistilna sposobnost Zadrževanje / akumulacija
UPORABA RČN • komunalne odpadne vode (naselja, turistični centri, naravni parki), • industrijske odpadne vode, • izcedne vodeiz odlagališč odpadkov, • padavinskega odtoka s cestišč, • čiščenje vode z možnostjo ponovne uporabe (zalivanje zelenih površin-golf, gašenje požarov, vračanje vode na odlagališča). Zaščita pred : • Spiranjem onesnažil s kmetijskih površin. Zaščita podtalnice, jezer, vodotokov, morja.
ŠTEVILČNOST RČN V EVROPI • Nemčija 50 000 (vir dr. Wissing, Bonn) • Anglija 800 (vir dr.Paul & David Coopers) • Avstrija 500-700 (vir A.Stulbacher, Joanneum Graz) • Danska 400 (vir prof.dr.Hans Brix) • Poljska 120 (vir dr.Obarska-Pempkowiak) • Portugalska 130 (vir dr.Verissimo Dias) • Italija 600 (vir dr.Fabio Masi) • Estonija 30 (vir dr.Ulo Mander) • Belgija (110, večina na Flamskem, vir dr. Diederick Rousseau) • Irska 50 (vir dr. Jan Vymazal) • Francija 250-500 (vir dr. Alain Lienard, dr.Dirk Esser) • Češka 170 (brez individualnih, vir dr.Jan Vymazal) • Norveška 40 (vir dr.Trond Maelhum) • Slovenija preko 60 (vir Limnos d.o.o.)
ZAKONODAJNI IN SISTEMSKI OKVIR Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (UL RS, št. 105/02 in 50/04) Glede manjših naselij program zamejuje najkasnejše časovne roke izvedbe, ki so: – 31. decembra 2007 na poselitvenem območju s PE večjim od 100.000,– 31. decembra 2010 na poselitvenem območju s PE večjim od 15.000,– 31. decembra 2015 na poselitvenem območju s PE med 2.000 in 15.000, ter na območjih NATURE 2000 in vodovarstvenih območjih– 31. decembra 2017 na poselitvenem območju s PE med 50 in 2.000.
ZAKONODAJNI IN SISTEMSKI OKVIR Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (UL RS, št. 98/07). • 1. mala komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov, v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo na naslednji način: • – s prezračevanjem v naravnih ali prezračevanih lagunah v skladu s standardom SIST EN 12255-5; • – v bioloških reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s standardom SIST EN 12255-6, • – v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN 12255-7, • – z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin v rastlinski čistilni napravi z vertikalnim tokom.
OPIS TEHNOLOGIJE SUBSTRAT (pesek, prod, zemlja) • Filtracija, vezava snovi, obarjanje • Medij za rast rastlin • Površina za naselitev mikroorganizmov MIKROORGANIZMI (v okolju s kisikom, brez kisika) • Procesi razgradnje • Nitrifikacija / denitrifikacija – odstranjevanje dušika MOČVIRSKE RASTLINE (trs, rogoz, šaš, ločje) • Filtracija, vezava snovi, vnos kisika, površina za naselitev mikroorganizmov, ohranjanje hidravlične prevodnosti
TIPI RČN - Sistemi s prosto plavajočimi makrofiti - Sistemi z ukoreninjenimi emergentnimimakrofiti- horizontalni tok vode pod površino
TIPI RČN - Sistemi z ukoreninjenimi emergentnimi makrofiti- vertikalni tok vode pod površino
PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI Stopnja doseženega čiščenja z različnimi enotami delovanja in procesi uporabljenimi v primarnem in sekundarnem čiščenju (Metcalf, Eddy, 1999).
PREDNOST RČN • Posnema samočistilno sposobnost narave za čiščenje onesnaženih voda. • V zadnjem času vidijo glavno prednost RČN predvsem v njeni zeleni površini, ki vpliva tako na mikroklimo, biodiverziteto in daje pokrajini večjo ekonomsko in socialno vrednost (npr. višji standard stanovanjskih sosesk, naselij s pogledom na zelene površine, pa čeprav so namenjene čiščenju). • Sposobnost terciarnega čiščenja (odstranjevanje hranil iz odpadne vode). • Strupene snovi se v procesu čiščenja razgradijo, delno vgradijo v rastline (proces fitoremediacije) delno pa ostanejo v substratu, ter se zaradi neprepustnosti folije ne zajedajo v ostalo območje oz podtalje. • Nizki stroški izgradnje v primerjavi z biološko čistilno napravo. • Primerne na zavarovanih območjih.
CENTRALNI ALI DECENTRALNI SISTEMI Primerjalne značilnosti centralnih in decentralnih sistemov za odpadne vode.