1 / 15

ZEMLJIŠKI KATASTER II Seminarska naloga VPLIV KOMASACIJ NA KMETIJSTVO

ZEMLJIŠKI KATASTER II Seminarska naloga VPLIV KOMASACIJ NA KMETIJSTVO. Gregor ŠTANCAR , Vedran GRGURI Ć. Uvod. Osnova za izdelavo: diplomsko delo „Vrednotenje kmetijskih zemljišč v postopku komasacije kmetijskih zemljišč“, Polonca FIŠTRAVEC

barclay-meadows
Download Presentation

ZEMLJIŠKI KATASTER II Seminarska naloga VPLIV KOMASACIJ NA KMETIJSTVO

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. ZEMLJIŠKI KATASTER IISeminarska nalogaVPLIV KOMASACIJ NA KMETIJSTVO Gregor ŠTANCAR, Vedran GRGURIĆ

  2. Uvod Osnova za izdelavo: diplomsko delo „Vrednotenje kmetijskih zemljišč v postopku komasacije kmetijskih zemljišč“, Polonca FIŠTRAVEC članek v Geografskem vestniku „Vpliv komasacij na kmetijstvo in podeželska naselja na Dravskem in Ptujskem polju“, Vladimir KOROŠEC

  3. Uvod Razdrobljenost kmetijskih zemljišč je ena glavnih ovir za posodabljanje in večjo ekonomičnost slovenskega kmetijstva. Velikosti kmetij so posledica socialnega in zemljiškoposestnega razvoja, različnih zemljiških ukrepov, zgodnejše urbanizacije določenih področij, pa tudi lege naselij v odnosu do centralnih naselij in zaposlitvenih središč.

  4. Uvod pred komasacijo po komasaciji Vse te pomanjkljivosti lahko izboljšamo z agrarnimi operacijami – komasacijami. Komasacijski postopek se uvede z odločbo upravne enote in na koncu se postopek zaključi z odločbo o novi razdelitvi zemljišč ter z vpisom v zemljiški kataster in zemljiško knjigo.

  5. Namenkomasacije S pomočjo komasacij kmetijskih zemljišč prispevamo k zmanjševanju razdrobljenosti kmetijske posesti in povečanju pridelave.

  6. Namenkomasacije Delež posestne strukture kmetijskih zemljišč po velikostnih razred V Sloveniji je 77.000 kmetij, ki obdelujejo skupaj 486.000 hektarjev kmetijskih zemljišč. Povprečna velikost parcele je 0,29 hektarja. Posamezna kmetija ima povprečno 22 parcel. Povprečna velikost slovenskih kmetij je 6,5 ha.

  7. Cilji komasacije je zagotoviti optimalno proizvodnjo z minimalnimi stroški; usposobiti zemljišča za večjo in gospodarnejšo kmetijsko proizvodnjo; ni zgolj upravno-ekonomski poseg, namenjen zmanjševanju razdrobljenosti kmetijskih zemljišč, temveč mora vsebovati ukrepe za reševanje socialnih, ekoloških in funkcijskih problemov na podeželju.

  8. Cilji komasacije • spreminja velikost kmetij in s tem posredno tudi njihovo proizvodno usmerjenost in obseg pridelave, • obsežnejše in učinkovitejše proizvodne spremembe se uveljavijo šele v daljšem časovnem obdobju v povezavi z drugimi ukrepi, kot so: • povezovanje pridelovalcev, • zagotavljanje investicijskih sredstev, • uspešnost živilske industrije, • spodbujanje znanja in podobno.

  9. Učinkikomasacije Že prvo leto ena tretjina kmetij ugotavlja pozitivne proizvodne spremembe, ki se kažejo v zmanjšanju stroškov ter v večji in boljši pridelavi.

  10. Učinkikomasacije • Po uspešno izvedeni komasaciji se začnejo kazati pozitivni ekonomski in socialni učinki: • povečanje obdelovalnih površin, zmanjšanje števila parcel in zmanjšanje neproizvodnih delov zemljišč ob mejah; • povečanje ekonomičnosti obdelave združenih zemljišč; • skrajšanje časa obdelave in časa za prevoz do zemljišča ter prihranek goriva; • povečanje donosnosti na združenih zemljiščih; • izboljšanje ekonomskega in socialnega položaja lastnikov zemljišč; • splošni družbeni napredek na območju komasacije.

  11. Učinkikomasacije S komasacijo sem pridobil koncentracijo. Komasacija ni le ukrep za zmanjševanje razdrobljenosti zemljišč, temveč pomembno prispeva k celostnemu razvoju podeželja.

  12. Rezultati ankete po komasaciji • poznajo pozitivne učinke komasacije in bi se zanjo ponovno odločili; • so aktivno sodelovali (dajali pripombe, predloge in ugovore na razgrnjene elaborate); • polovica ni bila zadovoljna z izvedenim vrednotenjem kmetijskih zemljišč • komasacijski udeleženci se zavedajo, da so le z zemljišči urejenimi s komasacijo lahko konkurenčni; • menijo, da so pomembni: oblika, velikost in lokacija parcele, cestno omrežje ter osuševalni in namakalni sistemi.

  13. Zaključek • Komasacija zahteva sodelovanje vseh uporabnikov prostora, njen cilj je tudi urejanje podeželskih naselij in pokrajine, varstvo narave in okolja, zaščita vodnih virov in tudi celosten razvoj posameznih območij. • Pomanjkljivost komasacij pri nas je neupoštevanje biotske pestrosti, posebnosti funkcijskega prostorskega razvoja, gospodarskih in socialnih učinkov in dolgotrajnost postopkov. • S komasacijami želimo pospešiti razvoj, kar pomeni, da komasacijani končno dejanje razvojnih prizadevanj v kmetijstvu, temveč njegovo nadaljevanje.

  14. HVALA ZA POZORNOST Gregor ŠTANCAR, Vedran GRGURIĆ

More Related