Javne službe v Evropski Uniji: med skupnim trgom in solidarnostjo

1. Javne službe v Evropski Uniji: med skupnim trgom in solidarnostjo Prof.dr.Bojan Bugarič

2. Regulacija v Evropski Uniji • Negativna integracija: kreacija skupnega trga, odstranitev ovir za mednarodno trgovino in konkurenco- neoliberalna, deregulacijska politika • Pozitivna integracija: kot dodatek k skupnem trgu, najbolj tipična okoljska in socialna politika • Scharpf, Streeck: asimetrija med negativno in pozitivno integracijo

3. Regulacija v EU in javne službe • Do leta 1985 javne službe pristojnost držav članic. Sledijo odločbe Sodišča, ter sektorska zakonodaja Komisije, kasneje Sveta in Parlamenta. • Danes javne službe močno “evropeizirane”: preko sodnih odločb in sektorske zakonodaje (direktiv) je EU močno vplivala na podobo javnih služb v državah članicah • Teza kritikov neoliberalne usmeritve regulacije v EU (Sharpf, Streeck,1996) je, da velik poudarek konkurenčnosti na področju javnih služb ogroža načelo solidarnosti, enakosti, ki je temeljno za javne službe kot sestavino socialne države (Duguit). Nasprotno, Hix (2005)trdi, da je regulacija v EU kombinacija neoliberalna pro-konkurenčne deregulacije in socialne re-regulacije.

4. Javne službe kot izjema od načela konkurenčnosti: uporaba 86/2 PES • Sodišče ES preko sodne prakse daje leksikografsko prednost načelu konkurenčnosti in prostemu trgu in na ta način razlaga člen 86/2: podelitev izključnih pravic kot taka že suspektna. • Corbeau (1993)in Almelo (1994) kot delna sprememba takšne sodne prakse in večji poudarek na zaščiti načela solidarnosti: nov koncept univerzalne storitve kot prispevek evropskega prava k novemu “komunitarnemu” konceptu javnih služb. • Člen 16 PES kot dopolnitev 4 člena PES ter 36 člen Listine pravic (poudarek na socialni in teritorialni koheziji EU).

5. Javne službe in lastnina: člen 295. PES: ali res lastniški “agnosticizem”? • 86/2: lastnina ni pomembna, funkcionalni pristop • 87 PES: pravo državnih pomoči in lastniški agnosticizem (Altmark 2003). • Privatizacija spremlja liberalizacijo, vendar ne enako hitro na vseh področjih javnih služb.

6. Sektorska zakonodaja EU: direktive • Cilj: skupni trg, liberalizacija, odprava izključnih pravic. • Reregulacija: univerzalna storitev • Pomen univerzalne storitve pri sprejetju direktiv • Ali koncept univerzalne storitve pomeni nadomestitev koncepta javnih služb?

7. Univerzalna storitev v praksi: odprta vprašanja • Najbolj natančno univerzalno storitev opredeli direktiva 2002/22/ES o univerzalni storitvi na področju elektronskih komunikacij. • Prehod od geografske enakost na socialno enakost z novim regulatornim paketom 2002. • Ne vključuje mobilne telefonije in širokopasovnega dostopa do interneta. • Zakon iz leta 1996 v ZDA pa v univerzalno storitev vključil internet za šole in druge vzgojne institucije • Nizek prag univerzalnost pomeni, da je morebitni “nadstandard” v pristojnosti držav članic. Od bolj razvitih le Danska vključila ISDN v univerzalno storitev.

8. Nadljevanje • Glede na strukturo političnega procesa, močnejše vloge industrije, je malo verjetno, da se bo koncept univerzalne storitev razširil na navedena področja, če bo prepuščen le državam članicam. • Schapf poudarja pomen konstitucionalizacije takšne “socialne” Evrope. Le na ta način, bodo načela solidarnosti in enakost lahko enakopravno dopolnjevala načela prostega trga in konkurenčnosti.

9. Univerzalna storitev in poštni trg • Tu je univerzalna storitev manj natančno definirana kot na področju elektronskih komunikacij (Direktiva 97/67/ES), dopolnjena z Direktivo 2002/39/ES iz leta 2003. • Večji poudarek na geografski kot na socialni enakosti. • Zelo pomemben koncept “rezerviranega sektorja” (7.člen Direktive), dovoljen le do mere, ki je potrebna za vzdrževanje univerzalne storitve. • Pritisk na odpiranje rezerviranega sektorja: bolj kot se odpira, težje bo za izvajalce univerzalne storitve (“cream-skimming”). • Možnost pogajanja o cenah med podjetji in pošto (12.člen Direktive): uporaba uniformnih tarif ne izključuje možnosti, da izvajalci US sklenejo individualne pogodbe s podjetji. Ker je 90% vse pošte poslovne pošte, to pomeni, da bodo podjetja lahko izposlovala cenejše cene kot posamezniki, istočasno zmanjševanje “rezerviranega sektorja” pa lahko resno ogrozi samo US. Ob hudi konkurenci lahko izvajalci začnejo “šparati” pri US-

10. Univerzalna storitev na področju energetike • Tudi tu je prisoten koncept univerzalne storitve (Direktiva 2003/54/ES). • Kaj pomeni “razumna” cena, je prepuščeno držav članicam. • Potencialni vgrajeni konflikt med liberalizacijo, konkurenčnostjo in drugimi cilji regulacije na tem področju. • Odločitev Sodišča v primeru PreussenElektra/Schleswag, C-379/98 (2001).Sodišče podprlo nemški zakon, ki je od elektro omrežij zahteval, da kupujejo elektriko po ceni višji od tržne od ponudnikov, ki so proizvajali iz obnovljivih virov v Nemčiji. Dva enaka cilja: konkurenca, odprta trgovina, varstvo okolja: tehtanje obeh interesov. • Schapf zagovarja, da se takšna logika vgradi v ustavno pravo EU.

11. Zaključek • Koncept univerzalne storitve pomeni redefinicijo javne službe kot jo poznamo. Ali lahko takšne “evropski” pristop k javnim službam dejansko ponudi nov koncept javnih služb, ki povezuje skupni trg in načelo solidarnosti pa je še odprto vprašanje. Opisani problemi kažejo, da je opredelitev univerzalne storitve v sektorskih direktivah korak naprej, da pa ne rešuje vseh problem povezanih s socialnom vidikom (načelo solidarnosti) javnih služb • Ta vidik bo še bolj pomemben, kajti Komisija napoveduje vstop tudi na področje zdravstva, šolstva, etc, tradicionalno tistih področjih “service of non-economic interest”, ki dosedaj niso bila predmet regulacije s strani EU. • Nekateri zagovarjajo večjo vlogo načela subsidiranosti in jasnejšo razmejitev med pristojnostmi EU in držav članic. Pridružujem se tistim, ki menim, da socialna Evropa lahko obstaja le, če so pravila postavljena na ravni EU.