1 / 28

EVROPSKI PLACILNI NALOG

Uredba 44/2001 (Bruseljska uredba). Temeljni akt evropskega civilnega procesnega pravaPoenostavitev postopka priznanja

elpida
Download Presentation

EVROPSKI PLACILNI NALOG

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


    1. EVROPSKI PLACILNI NALOG

    2. Uredba 44/2001 (Bruseljska uredba) Temeljni akt evropskega civilnega procesnega prava Poenostavitev postopka priznanja – vendar še vedno zahteva po eksekvaturi; najprej postopek “potrditve izvršljivosti”, nato izvršba

    3. Razvojni trend: ukinjanje eksekvature Stiki z otrokom in vrnitev ugrabljenega otroka po Bruseljski uredbi II Evropski izvršilni naslov za nesporne terjatve Evropski spor majhne vrednosti Evropski placilni nalog

    4. Razlika: Uredba o EIN in uredbi o EPN in ESMV Naknadna presoja, ali postopek po domacem pravu ustreza zahtevam Uredbe – pravi “evropski postopek” Postopek “eksekvature” v domaci državi – takojšnja “evropska” veljavnost

    5. Uredba št. 1896/2006 – evropski placilni nalog “nepravi spori”; placilna nedisciplina Direktiva EU 2000/35/EC: Hitro in enostavno do izvršilnega naslova Neposredna izvršljivost v vseh državah EU; ves postopek se opravi v državi izvora Le možnost za upnika – lahko po ZPP, lahko po UEPN (VELJA OD 12.12.2008)

    6. Ratione materiae: - Denarni zahtevek Civilna ali gospodarska zadeva - NE davcne, carinske ali upravne zadeve ali za odgovornost države za acta iure imperii Izkljucena podrocja (a) premoženjska razmerja med zakoncema, oporoke in dedovanja; (b) stecaj, postopke v zvezi z likvidacijo placilno nesposobnih družb ali drugih pravnih oseb, postopke prisilne poravnave in podobne postopke; (c) socialno varnost; (d) zahtevke, ki izhajajo iz nepogodbenih obveznosti, razen ce: (i) so bili predmet dogovora med strankami ali je prišlo do pripoznave dolga; ali (ii) se nanašajo na z zneskom dolocene dolgove, ki izhajajo iz skupnega premoženja.

    7. Ratione personae - Spor z mednarodnim elementom vsaj ena od strank stalno ali obicajno prebivališce v državi clanici, ki ni država clanica, pred katere sodišcem poteka postopek Ne velja za Dansko Odlocilen trenutek vložitve tožbe oz. predloga Dolocitev stalnega prebivališca po pravilih Bruseljske uredbe; razlika fizicna – pravna oseba

    8. Mednarodna pristojnost Po pravilih Bruseljske uredbe - prakticno pride najbolj v poštev: prebivališce toženca; - kraj spolnitve pogodbene obveznosti; Posebej poudarjeno: ce je v potrošniškem sporu toženec potrošnik, je lahko tožen le v državi svojega stalnega prebivališca

    9. POTEK POSTOPKA Standardizirani obrazci: placilo sodnih taks (pravila domacega prava). V vlogi znesek glavnice ter, ce se zahtevajo obresti, obrestna mera in obdobje, za katerega se obresti zahtevajo, razen ce se po pravu države clanice izvora zakonite obresti avtomaticno prištejejo k glavnici. temelj zahtevka, opis dokazov v podporo zahtevku (ni pa treba pisnih dokazov priložiti): da se tožena stranka lahko na podlagi teh podatkov odloci, ali bo zahtevku ugovarjala ali ne. Sodišce oceni, ali se zahtevek zdi utemeljen (cl. 8); ocitno neutemeljene zahtevke ali nedopustne vloge zavrne (cl. 11).

    10. Ce se predlog zavrne, zoper to odlocitev ni pritožbe. Ni pa tudi ucinka ne bis in idem Ce sodišce predlogu ugodi, izda EPN (na obrazcu) vroci tožencu. Poseben poudarek na metodah vrocanja : bodisi osebna vrocitev (“v roke”), bodisi takšno nadomestno vrocitev, ki zagotavlja veliko verjetnost, da se bo naslovnik dejansko seznanil s pisanjem (cl. 13 in cl. 14). Ce toženec ugovarja, se zadeva prenese v redni pravdni postopek. Ce ni ugovora, sodišce v državi izvora (zopet na standardiziranem obrazcu) potrdi izvršljivost EPN. Pri tem preveri, ali so bili upoštevani minimalni standardi (predvsem v zvezi z vrocitvijo). Sodišce pošlje izvršljivi evropski placilni nalog tožeci stranki (cl. 18). Tako potrjen EPN je neposredno izvršljiv v vseh državah clanicah EU in je izenacen s sodbami domacih sodišc v teh državah (cl. 19). Odpade potreba po postopku eksekvature (priznanja izvršljivosti). Sama izvršba in pogoji zanjo pa se ravnajo po pravilih nacionalnega prava v državi izvršbe. Prevod potrdila o izvršljivosti EPN “le po potrebi”

    11. Clen 13 Vrocitev z dokazilom o prejemu s strani tožene stranke Clen 14 (a) z osebno vrocitvijo na osebnem naslovu tožene stranke osebam, ki s toženo stranko živijo v istem gospodinjstvu ali so tam zaposlene; (b) v primeru samozaposlene tožene stranke ali pravne osebe z osebno vrocitvijo v poslovnih prostorih tožene stranke osebam, ki so zaposlene pri toženi stranki; (c) z oddajo naloga v poštni nabiralnik tožene stranke; (d) z deponiranjem naloga na poštnem uradu ali pri pristojnem javnem organu in oddajo pisnega obvestila o tem deponiranju v poštni nabiralnik tožene stranke, (f) v elektronski obliki z avtomaticno potrditvijo dostave, ce je tožena stranka to metodo vrocanja vnaprej izrecno sprejela. 2. Za namene te uredbe je vrocanje po odstavku 1 nedopustno, ce obstojijo kakršni koli dvomi glede naslova tožene stranke. Clen 15 Vrocitev zastopniku Po namenu in smislu Uredbe: ne zacasni zastopnik

    12. Standardni obrazci – dostopni na Evropskem pravosodnem atlasu A: stranka: za predlog B: sodišce: za popravo C: sodišce: za opozorilo, da le del zahtevka spada pod Uredbo D: sodišce: za zavrnitev predloga E: sodišce: za izdajo EPN F: toženec: za ugovor G: sodišce: razglasi EPN za izvršljivega

    13. Po ZPP je placilni nalog za znesek nad 2000 EUR mogoce izdati le na podlagi verodostojne listine; v evropskem placilnem nalogu te omejitve ni; Sodišce po ZPP izda placilni nalog po uradni dolžnosti, ce so izpolnjeni zakoniti pogoji (torej tudi ce tožnik vloži navadno tožbo in ne predlaga izdaje placilnega naloga); evropski placilni nalog pa se izda le na predlog (cl. 7 UEPN) Po ZPP se od tožnika ne zahteva, da poda „castno izjavo“, kakršno predvideva cl. 7/3 UEPN; neposrednih kaznovalnih sankcij v ZPP za tožnika, ki je v slabi veri zahteval sodno varstvo, ni. Po ZPP ni uporabe standardiziranih formularjev; vendar: gl. ZIZ; avtomatizacija, elektronska obdelava – se priporoca tudi za Uredbo – cl. 8 Ce se po ZPP placilni nalog izdaja na podlagi verodostojne listine (npr. Fakture), se ne presoja prima facie utemeljenosti zahtevka ali ocene sklepcnosti tožbe ali verjetnosti obstoja zatrjevanih dejstev;

    14. Razlike med ZPP in UEPN (2) Ugovor proti placilnemu nalogu mora biti po cl. 435 ZPP obrazložen – navesti je treba konkretna dejstva in dokaze, sicer se ugovor zavrne, po cl. 16/3 UEPN pa tožena stranka v ugovoru zgolj izjavi, da ugovarja zahtevku, brez navedbe razlogov za ugovor. V placilnem nalogu, ki se izda po UEPN, sodišce toženca ne pouci o tem, da se placilni nalog izdaja izkljucno na podlagi navedb tožnika in da sodišce teh navedb ni presojalo; Rok za ugovor je po ZPP bistveno krajši, saj znaša 8 dni (cl. 433/2 ZPP), rok za ugovor zoper evropski placilni nalog pa je 30 dni (cl. 16 UEPN). Predlagatelj evropskega placilnega naloga lahko že v predlogu izjavi, da želi, da naj se postopek ne nadaljuje, ce bo dolžnik vložil ugovor (cl. 17 Uredbe). S tem lahko prepreci, da se zadeva pretvori v reden pravdni postopek. V postopku po ZPP pa tožnik takšne omejitve ne more postaviti (lahko zgolj naknadno umakne tožbo)

    15. 4. Nekaj vprašanj, ki jih UEPN prepušca nacionalnemu pravu 4.1 Splošno 4.2 Stvarna pristojnost, sestava sodišca, zastopanje Clen 29: Do 12. junija 2008 države clanice sporocijo Komisiji: Sporocilo RS (gl. Evropski pravosodni atlas…) “Pristojna so Okrajna sodišca (30. clen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS št. 73, 13.8.2007, str. 10425, v nadaljevanju ZPP). ??? 30/4 ZPP: V pristojnost okrajnih sodišc spadajo tudi spori, za katere niso po tem ali po kakšnem drugem zakonu pristojna okrožna sodišca 32/1 ZPP: Okrožna so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih….20.000 EUR oz. 2.000.000 SIT (do 1.1.2010)

    16. 4.3 Sankcije za namerno neresnicno izjavo tožnika 4.4 Podaljšanje roka 4.5 Vrocitev evropskega placilnega naloga vrocitve evropskega placilnega naloga sploh ni dopustno opraviti po dolocbah domacega prava, ki minimalnim standardom cl. 13-15 uredbe ne zadostijo. Ali je možno uporabiti nacin vrocanja, ki ga Uredba dopušca, vendar ga nacionalno pravo ne predvideva – npr. vrocitev osebi, ki je zaposlena v stanovanju naslovnika (cl. 14/1 (a) Uredbe,

    17. 4.6 Prenos na obicajen pravdni postopek Prenos na obicajni civilni postopek ureja pravo države clanice izvora. Po ZPP namrec sodišce v primeru ugovora placilnega naloga ne razveljavi, pac pa se nato v pravdnem postopku odloca o tem, ali placilni nalog ostane v veljavi ali pa se razveljavi (Cl.. 436 ZPP). Tega pristopa v kontekstu UEPN ni mogoce ohraniti. sodna praksa bo morala najti neko drugo pot. Možnosti sta dve: - sodišce evropski placilni nalog v primeru ugovora razveljavi, pravdni postopek pa se potem nadaljuje in zakljuci enako kot pri tožbi. - sodišce postopa enako kot pri ugovoru zoper placilni nalog po ZPP, vendar je potem nujno zelo jasno zagotoviti, da bo kot izvršilni naslov veljala le sodba pravdnega sodišca, ki potrjuje evropski placilni nalog in da v takšnem primeru nikakor ne bo mogoce potrditi izvršljivosti evropskega placilnega naloga

    18. 4.7 Ponovna preucitev v izrednih primerih razlogi za vrnitev v prejšnje stanje; pod pogojem, da ravna brez odlašanja primeri, ko je bil evropski izvršilni nalog izdan »ocitno napacno« ali zaradi »drugih izjemnih okolišcin«. Predlog po cl. 20 UEPL je treba vložiti pri pristojnem sodišcu (notifikacija RS: Okrajna sodišca). Ce sodišce odloci, da je ponovna preucitev utemeljena iz enega od razlogov iz odstavkov 1 in 2, je evropski placilni nalog nicen.

    19. IZVRŠBA Enako kot domac izvršilni naslov Po pravilih domacega prava (države izvršbe) Dva dodatna razloga - ne bis in idem (a) je prej izdana odlocba ali nalog temeljil na istem dejanskem stanju in je bil izdan med istimi strankami; in (b) prej izdana odlocba ali nalog izpolnjuje pogoje, potrebne za priznanje v državi clanici izvršbe; ter (c) je nezdružljivosti bilo mogoce ugovarjati v sodnem postopku v državi clanici izvora. (pozor: redakcijska napaka v besedilu v slovenšcini)

    20. izvršba se na predlog zavrne tudi, ce je tožena stranka tožeci stranki placala znesek, dodeljen v evropskem placilnem nalogu. možne razlage: Ali tudi placilo pred izdajo placilnega naloga? Le naknadno placilo; vendar ali to izkljucuje druge možne ugovore v izvršbi (npr. pobotanje, zastaranje judikatne obligacije, dajatev namesto placila, prehod obveznosti oz. terjatve???) zgolj posebej poudarjen eden od možnih ugovorov, veljajo pa še ostali po nacionalnem pravu (ZIZ), prav tako postopek s temi ugovori (npr. tožba za nedopustnost izvršbe)

    21. Miha Brejc v reviji Obrtnik, 2006/1 “O tej zadevi sem bil v Evropskem parlamentu porocevalec, zato sem se v to problematiko precej poglobil. “ “Razvite države EU so razvile nekakšen sistem za poplacilo nespornih terjatev. In prav poplacilo terjatev, ki nikakor niso sporne, je predmet omenjene uredbe” “… poslovni postopek že izveden in o njem obstajajo vsa dokazila oziroma dokumentacija. Ob neplacilu se takoj pojavi vprašanje, ali je treba takoj sprožiti sodni postopek. Žal v Sloveniji upniku ne preostane prakticno nobena druga možnost kot tožba pred sodišcem, kar pa je za upnika predvsem zaradi znanih dolgotrajnih sodnih postopkov najveckrat najslabša pot. “ V svojem porocilu sem vztrajal, da se ta postopek, ki je bil z uredbo predviden le za cezmejne postopke, razširi tudi na notranji trg posamezne clanice.” “ Ce se z zahtevo upnika ne strinja, se sicer lahko pritoži, vendar moram poudariti - in v tem je tudi bistvo te uredbe! - da je popolnoma jasno, da dolžnik, ki ve, da je zadeva nesporna, z zavlacevanjem poplacila tvega zelo visoke sodne stroške.” “Da ne bi tvegali zastaranja postopka, kar je žal naša praksa, je v uredbi nedvoumno zapisano, da mora biti celoten postopek izterjave dolga koncan v najvec treh mesecih.”

    22. UREDBA 861/2007 -EVROPSKI SMV Namen Le za cezmejne zadeve 2000 EUR (brez obresti, postranskih terjatev) Le možnost: tožnik lahko izbere ZPP ali UESMV (VELJA OD 1.1.2009)

    23. Za vsa vprašanja, ki jih uredba ne ureja, se uporabljajo dolocbe nacionalnega postopkovnega prava države, Ali pravila splošnega dela ZPP ali pravila ZPP o sporu majhne vrednosti???

    24. Izkljucena podrocja . Ta uredba se ne uporablja za zadeve v zvezi: (a) s statusom ali pravno sposobnostjo fizicnih oseb; (b) s premoženjskimi pravicami iz zakonske zveze, oporokami in dedovanji ter preživninskimi obveznostmi; (c) s stecajem, postopki v zvezi z likvidacijo placilno nesposobnih družb ali drugih pravnih oseb, postopki prisilne poravnave in podobnimi postopki; (d) s socialno varnostjo; (e) z arbitražo; (f) z delovnim pravom; (g) z najemom ali zakupom nepremicnine, razen tožb z denarnimi zahtevki; ali (h) s kršitvami zasebnosti in osebnostnih pravic, vkljucno z obrekovanjem.

    25. posebni obrazci, ki jih morata uporabljati stranki, pa tudi sodišce. Zastopanje odvetnika ni obvezno. Poudarjena je pisnost postopka. Kaj ce niso izpolnjeni pogoji za postopek iz UESMV: nadaljuje se po pravilih ZPP strankam zagotoviti prakticno pomoc pri izpolnjevanju obrazcev. Vsaka država clanica bo lahko dolocila, na kakšen nacin lahko pri njenih sodišcih stranke vlagajo vloge, pri cemer naj bi bila izbira cim širša (razen po pošti naj bi bile možnosti npr. tudi faks in elektronska pošta). Razen ce ocitno neutemeljen, ali nedopusten, se nepopolna vloga vrne v popravo. Pojma "ocitno neutemeljen" glede zavrnitve zahtevka in "nedopusten" glede zavrženja vloge je treba dolociti v skladu z nacionalno zakonodajo. Evropski postopek v sporih majhne vrednosti bi moral potekati pisno, razen ce sodišce meni, da je potrebna glavna obravnava, ali ce to zahteva stranka. Sodišce lahko takšno zahtevo zavrne. Kratki roki: sodišce pošlje tožbo in odgovor na tožbo v 14 dneh od prejema, sodbo mora izdati v tridesetih dneh po tem, ko prejme vse potrebne podatke oz. po izvedbi glavne obravnave, 30 dni za odgovor na tožbo. Zakonske roke je možno podaljšati. Dokaze, ki so potrebni za izdajo sodbe, mora sodišce izvesti na najpreprostejši in najmanj obremenilen nacin. Za razliko od trenutne slovenske zakonodaje uredba dopušca dokazovanje s pisnimi izjavami pric, strokovnjakov in strank. Dokazi se lahko izvajajo tudi z videokonferenco ali drugo ustrezno komunikacijsko tehnologijo. navajanje novih dokazov ni omejeno niti s številom vlog niti s tem, da stranka lahko navaja nove dokaze le, ce jih brez svoje krivde prej ni mogla. Aktivna vloga sodišca: spodbujanje poravnave, zahteva po dodatnih informacijah, poucitev o postopkovnih vprašanjih.

    26. Obrazec zahtevka, nasprotni zahtevek, odgovor na zahtevek in dokazni predlogi morajo biti vloženi v jeziku ali enem od jezikov sodišca. Prevode v jezik sodišca oziroma v jezik nasprotne stranke, kadar je to potrebno, mora zagotoviti stranka sama. Druga listina (npr. listina kot dokaz): prevod le, ce meni, da je listina pomembna za odlocitev v sporu. Vrocanje na naslovu, ki je z gotovostjo znan kot bivališce naslovnika. Enako kot v slovenskem ZPP, po uredbi EPSMV stroške postopka krije tista stranka, ki v pravdi ni uspela. Sodišce pa ne prisodi povracila tistih stroškov, ki so bili neupraviceni, pa tudi ne tistih, ki so nesorazmerni z zahtevkom. Sodba v EPSMV mora postati izvršljiva ne glede na to, ali je zoper njo mogoce vložiti pravno sredstvo in ne da bi bilo treba upniku za to položiti varšcino (razen ce so vložena pravna sredstva), Neposredna izvršljivost – potrdi se na obrazcu iz priloge Za postopek izvršbe se uporablja nacionalno izvršilno pravo države izvršbe.

    27. Clen 18 - Minimalni standardi za preskus sodbe 1. Tožena stranka ima pravico zahtevati preskus sodbe, izdane v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti pred pristojnim sodišcem države clanice, ki je izdalo sodbo, ce: (a) (i) sta bila obrazec zahtevka ali vabilo na glavno obravnavo vrocena na nacin, kjer ni dokaza o opravljeni osebni vrocitvi, kakor je predvideno v clenu 14 Uredbe (ES) št. 805/2004; in (ii) vrocitev brez njene krivde ni bila opravljena pravocasno, da bi ji omogocila pripraviti obrambo; Ali (b) tožena stranka ni mogla ugovarjati zahtevku zaradi višje sile ali izrednih okolišcin, ki so nastopile brez njene krivde, pod pogojem, da v vseh navedenih primerih ravna brez odlašanja. 2. Ce sodišce zavrne preskus, kjer ni podan noben od razlogov iz odstavka 1 za pravno sredstvo, ostane sodba v veljavi. Ce sodišce odloci, da je preskus utemeljen iz enega od razlogov iz odstavka 1, je sodba v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti nicna in neveljavna.

    28. Ocena razvoja evropskega civilnega procesnega prava Medsebojno zaupanje – na papirju ali v resnicnosti??? Nomotehnicna in vsebinska kvaliteta Prevelik obseg Ustrezni sogovorniki in priprava v državah clanicah (predvsem novih) Problematika notifikacij Ali gre prehitro in pregloboko???

    29. Informacije v zvezi s pristojnostjo, postopki ponovne preucitve, sredstvi komuniciranja in jeziki

More Related