Urška Podgoršek, NLB December 2003

1. Urška Podgoršek, NLBDecember 2003

2. Vloga revizorja informacijskih sistemov v zvezi z zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje

3. Vsebina predstavitve • Uvod - trg kapitala • Zakonske podlage delovanja kapitalskega trga v Republiki Sloveniji • Vloga revizorja informacijskih sistemov v zvezi s ZISDU-1 (obseg, zahtevnost-kje, kdaj, kaj, kako?) • Zaključek - dileme

4. Trg kapitala Vlagatelj, varčevalec denar vrednostni papir Kapitalski trgi, finančni posrednik denar vrednostni papir Podjetja, Države, Finančne institucije

5. Vrednostni papirji • Delnice (lastniški vrednostni papirji) • Obveznice (obvezniški vrednostni papirji) • Serijski vrednostni papirji • Izvedeni finančni instrumenti • Komercialni zapisi • Zakladne menice • Kuponi vzajemnih skladov

6. Cilji varčevanja v vrednostnih papirjih • Večja donosnost ob sprejemljivem tveganju • Opustitev konservativnih varčevalnih navad (bančne vloge, nepremičnine, zavarovalniške naložbe) z majhnim donosom • Ključna odločitev vlagatelja je strateška razporeditev prihrankov oziroma premoženja

7. Osnovne poti investiranja v vrednostne papirje • Neposredno vlaganje • Individualno upravljanje premoženja • Vlaganje preko investicijskih skladov

8. Značilnosti varčevanja v vrednostnih papirjih • Varčevalci so lahko fizične ali pravne osebe • Aktivni varčevalci • Varčevalci z višjimi prihranki • Varčevalci z dolgoročnimi finančnimi cilji • Varčevalci, ki se zavedajo tveganja • Izobraženi varčevalci

9. Najrazvitejši kapitalski trgi na svetu • ZDA (50%) • Japonska (13,7%) • Evropa (VB, Francija, Nemčija – 17,4%) • Evropskemu vlagatelju se je letos splačalo ostati doma, saj so nemške delnice (DAX) rastle hitreje (ob upoštevanju tečajnih nihanj) kot ameriške (Nasdaq Composite), slovenske (SBI 20) in japonske (Nikkei)

10. Slovenski trg kapitala • Nastal je pred približno 10 leti z lastninskim preoblikovanjem • Nanj so in še danes vplivajo • Davčna reforma • Pokojninska reforma • Zniževanje obrestnih mer , nominalizem • Razcvet tečajev na ljubljanski borzi • Tuja konkurenca • Značilnosti domačih varčevalcev • Zakonodaja

11. Zakonodaja • Nadzorna institucija – Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) • Zakonodaja z zamikom sledi potrebam razvijajočega trga kapitala v Sloveniji • Osnovni zakoni, ki urejajo trg kapitala v Sloveniji • Zakon o trgu vrednostnih papirjev • Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje • Zakon o prevzemih • Zakon o deviznem poslovanju • Zakon o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju PID • Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

12. Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje • ZISDU-1, Uradni list RS – 18.12.2002 • Podzakonski predpisi (40) – Uradni list RS – 18.6.2003 • Sklep o kadrovskih, tehničnih in organizacijskih pogojih ter dokumentaciji • Sklep o podrobnejši obliki, najmanjšem obsegu ter vsebini revizijskega pregleda in poročila o revidiranju letnega poročila družbe za upravljanje • Sklep o podrobnejših pravilih o obvladovanju tveganj družbe za upravljanj

13. Področje, ki ga regulira ZISDU-1 Družba za upravljanje Investicijski skladi Premoženje dobro poučenih vlagateljev Vzajemni skladi Investicijske družbe Vrednostni papirji

14. Družba za upravljanje • Opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov in premoženja dobro poučenih vlagateljev • DZU je lahko organizirana kot : • Delniška družba • Družba z omejeno odgovornostjo • Zanjo veljajo določila ZGD • Najnižji znesek osnovnega kapitala 50.000.000 SIT • ATVP mora dati dovoljenje za opravljanje storitev • Zakon opredeljuje tudi delovanje tujih DZU

15. Investicijski sklad • Javno zbiranje denarnih sredstev fizičnih in pravnih oseb in nalaganje teh sredstev v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelu razpršitve tveganj • Oblikuje se kot vzajemni sklad ali • Ustanovi kot investicijska družba

16. Vzajemni skladi • Vzajemni sklad ni pravna oseba • Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev in je v njihovi lasti • V zadnjih letih zelo popularna oblika varčevanja, ki prinaša precej visoke donose • Predstavljajo razpršenost naložb v različne vrednostne papirje • Razprši tveganje in zniža stroške borznih transakcij • Vlagatelji zaupajo naložbe svojih sredstev upravljavcu • Celotno premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enote – kupone • Z vloženimi sredstvi dobijo vlagatelji kupone • Kupone lahko kadarkoli podajo; odkupi jih vzajemni sklad

17. Obseg varčevanja v vzajemnih skladih v Sloveniji (20)

18. Investicijska družba • Je delniška družba • Zanjo veljajo določila ZGD oz. ZISDU-1 • Ustanovi jo DZU, ki mora pridobiti dovoljenje ATVP • Osnovni kapital je 2000.000.000 SIT • Potrebna je javna objava poziva za vpis in vplačilo delnic investicijske družbe • Investicijska družba ne sme opravljati druge dejavnosti kot nalaganja sredstev v vrednostne papirje po načelu razpršitve tveganj

19. Novosti ZISDU-1 • Prilagoditev usmeritvam Evropske unije (Direktivi o investicijskih skladih in Direktivi sveta Evropskih skupnosti • Odprava omejitev pri naložbah v tujino • Konkurenca tujih ponudnikov

20. Novosti… • Pogoj za bolj urejeno in odprto delovanje trga kapitala v slovenskem prostoru • Razvoj novih oblik konkurenčnih vzajemnih skladov • Centralizacija opravljanja storitev upravljanja premoženja • Vpeljava vloge skrbnika premoženja • Vloga interesnega združenja družb za upravljanje • Vloga revizorja informacijskih sistemov

21. Skrbnik • Skrbnik premoženja investicijskega sklada je : • Skrbniška banka ali • Druga finančna institucija, katere poslovanja ureja ZTVP-1 • DZU mora za račun investicijskih skladov s skrbnikom skleniti pogodbo o opravljanju skrbniških storitev: • Vodenja računov vrednostnih papirjev • Hrambe vrednostnih papirjev • Vodenja denarnih računov • Zagotavljanja pravilnosti obračunov vrednosti sredstev sklada, provizije in stroškov upravljanja

22. Sklep o kadrovskih, tehničnih in organizacijskih pogojih ter dokumentaciji • Sklep določa tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati • DZU za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov in opravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev • Skrbnik za opravljanje skrbniških storitev • Sklep določa tudi dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev iz prejšnje alineje: • Opis računalniške in programske opreme • Opis delovanja informacijskega sistema • Opis ukrepov tehničnega in fizičnega varovanja

23. Dodatne zahteve glede tehničnih pogojev skrbnika • Informacijski sistem skrbnika mora najmanj enkrat na leto pregledati pooblaščeni revizor informacijskih sistemov • Pooblaščeni revizor mora o pregledu informacijskega sistema izdelati poročilo • Skrbnik je dolžan največ v osmih dneh po prejemu poročila to predložiti ATVP

24. Sklep o tehničnih pogojih in PSIST BS 7799 • Določilo sklepa o tehničnih pogojih zahteva smiselno uporabo standarda : • V DZU • Pri skrbniku • Septembra 2003 je Slovenski inštitut za standardizacijo sprejel nov ne-preveden standard SIST ISO/IEC 17799-2003 imenovan Informacijska tehnologija – Kodeks upravljanja varovanja informacij

25. Vloga revizorja IS v zvezi z ZISDU-1 • Notranja revizija, notranja kontrola • Zunanja revizija • Nadzorne institucije • Agencija za trg vrednostnih papirjev • Banka Slovenije • Agencija za zavarovalni nadzor • Nadzorniki držav članic Evropske unije in tujih držav

26. Vloga revizorja IS v zvezi z ZISDU-1 – kje ? • Revizor informacijskih sistemov deluje torej: • V DZU, podružnici DZU • Pri skrbniku • Pri dobavitelju računalniške programske opreme podpori poslovanju investicijskih skladov

27. Vloga revizorja IS v zvezi z ZISDU-1 – kdaj ? • Za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev DZU • Za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev skrbnika • Za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja posameznega investicijskega sklada • Pri prenosu storitev na drugo DZU • Pri prenosu storitev k drugemu skrbniku • Ob uskladitvi poslovanja z novim ZISDU-1

28. Vloga revizorja IS v zvezi z ZISDU-1 – kdaj ? • Ob vsaki novi različici računalniške programske opremepodpori vodenju poslovnih knjig in sestavljanju poslovnih poročil investicijskega sklada (po predhodni izjavi dobavitelja o usklajenosti podpore z zakonskimi določili) • Najmanj enkrat na leto pri skrbniku • Vsako leto v sklopu revizijskega pregleda in poročila o revidiranju letnega poročila DZU • Vsako leto v sklopu revizijskega pregleda in poročila o revidiranju letnega poročila skrbnika

29. Revidiranje letnega poročila • DZU in skrbnika • Sklep določa podrobnejšo obliko, najmanjši obseg ter vsebino revizijskega pregleda in poročila o revidiranju letnega poročila • Revizor mora poročati o kvaliteti IS • Podati splošno oceno in mnenje o: • Skladnosti delovanja IS s poslovnimi cilji in predpisi, ki urejajo IS • Učinkovitosti IS • Politiki in organizaciji varovanja IS • Primernosti splošnih, sistemskih in drugih kontrol • Tehnološki opremljenosti

30. Presoja ustreznosti / kakovosti IS • Znanje, izkušnje, etična načela revizorja IS • Uporaba znanih metodologij (COBIT • Cilj učinkovitost in uspešnost poslovanja • Pravilnost, celovitost, pravočasnost poročanja • Zakon posebej poudarja ustreznost, kakovost: • Vhodnih, izhodnih podatkov • Obdelav, izračunov, prenosov • Revizijske sledi

31. Presoja varnosti IS • Smiselna uporaba Kodeksa upravljanja varovanja informacij pri DZU in skrbniku • Zakon poudarja: • Upravljanje in nadzor nad dostopnimi pooblastili • Vodenje revizijskih sledi • Izdelavo rezervnih kopij podatkov in programske opreme • Logično kontrolo dostopov • Nepretrgano napajanje • Načrte obnovitve poslovanja po nesreči • Ukrepe za tehnično in fizično varovanje

32. Presoja … • Varovanja zaupnih podatkov • Izvajanja predpisov na področju pranja denarja • Upravljanja operativnih tveganj

33. Presoja funkcionalne ustreznosti računalniške podpore • Ni v celoti natančno opredeljena; torej jo pogojuje predvsem uporabnik/naročnik (DZU oz. skrbnik) • Določilo podzakonskega sklepa zahteva dokazilo o skladnosti programske opreme z vsakokrat veljavnimi predpisi s področja vodenja poslovnih knjig in sestavljanja poslovnih poročil • Dokazilo sestoji iz: • izjave dobavitelje opreme o zagotavljanju ustrezne posodobitve in • mnenjem revizorja IS o izpolnjevanju omenjenih pogojev

34. Zaključek - dileme • Izjava dobavitelja računalniške programske opreme, da zagotavlja ustrezne posodobitve vodenja poslovnih knjig in sestavljanja poslovnih poročil • Moč izjave ? • Kako obvezuje dobavitelja v odnosu do upravljavcev, nadzornikov, revizorjev ? • Opredelitev v pogodbenih odnosih

35. Zaključek - dileme • Mnenje revizorja IS, da vsakokratna različica programske opreme izpolnjuje pogoje za vodenje poslovnih knjig in sestavljanje poslovnih poročil • Zahteve poda naročnik/uporabnik • Kdo je pristojen za presojo ustreznosti vodenja poslovnih knjig in sestavljanje poslovnih poročil ? • Kaj je minimalna dokumentacija programske opreme, ki še omogoča presojo izjave dobavitelja opreme ? • Kaj je minimalna dokumentacija programske opreme, ki še omogoča izdelavo korektnega mnenja revizorja IS ? • Pregled za izdelavo mnenja revizorja IS ob prvem pregledu se (lahko) razlikuje od ostalih pregledov (smiselno nadaljevanje predhodnih preverjanj)

36. Zaključek - dileme • Dokumentacija o računalniški programski opremi kot pogoj za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev • Minimum opisa računalniške strojne in programske opreme • Minimum opisa delovanja informacijskega sistema • Minimum ukrepov tehničnega in fizičnega varovanja

37. Zaključek - dileme • Vloga gospodarskega interesnega združenja (izobraževanja; dogovor o minimalnih funkcionalnostih programske opreme, sodelovanje z nadzorniki, sodelovanje s SIR-om,…)

38. Zaključek - dileme • DZU mora opredeliti delovanje notranje kontrole • Ali gre morda za pomoto ? (notranja revizija)

39. Zaključek - dilema • Zakon in podzakonski predpisi dosledno navajajo pojem pooblaščenega revizorja informacijskih sistemov • Ali gre zopet za slabo dikcijo (preizkušeni revizor informacijskih sistemov) ?