DOBRODOŠLI …

1. DOBRODOŠLI … »Delavnico financira Zavod RS za zaposlovanje«

2. PRAVNI VIDIKI POSLOVANJA September, 2013

3. Gospodarsko pravo in ZGD-1 • Gospodarsko pravo ureja pravni status gospodarskih subjektov, njihovo notranjo organizacijo in njihova medsebojna razmerja pri prometu blaga in storitev na trgu; • Temeljni zakon: Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006, z vsemi spremembami in dopolnitvami -ZGD-1): • določa temeljna pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov in samostojnih podjetnic posameznic (v nadaljnjem besedilu: podjetnik), povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja.

4. Razlaga osnovnih pojmov • Gospodarska družba • Samostojni podjetnik • Pravna osebnost • Opravljanje dejavnosti • Odgovornost za obveznosti in spregled pravne osebnosti • Poslovodstvo • Firma • Sedež podjetja • Zastopanje • Prokura • Register • Razvrščanje družb: mikro, majhne, srednje in velike družbe

5. Razlaga osnovnih pojmov • Gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. • Pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička. • Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. • Pravna osebnost: Vse družbe so pravne osebe in kot take so lahko: lastniki premičnin in nepremičnin, lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo ali so tožene. Družbe pridobijo lastnost pravne osebe z vpisom v register!

6. Razlaga osnovnih pojmov • Opravljanje dejavnosti • Družbe smejo opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi. • Družba sme opravljati tudi vse druge posle, potrebne za njen obstoj in opravljanje dejavnosti, ki pa ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti. • Družba lahko začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v register, pod pogojem, da ni določenih posebnih pogojev za opravljanje dejavnosti! POSEBNI POGOJI ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI Če drug zakon za začetek opravljanja dejavnosti določa še posebne pogoje, lahko družba začne opravljati to dejavnost, ko izpolni posebne pogoje.

7. Razlaga osnovnih pojmov • V določenih dejavnostih so kot posebni pogoji zahtevani minimalna strokovna usposobljenost, zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev, ureditev ustreznih licenc, itd. • Zelo priporočljivo je, da podjetnik, še preden registrira dejavnost, dobro preuči osnovno zakonodajo področja, s katero se bo ukvarjal. OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI V STANOVANJU 14. člen Stanovanjskega zakona določa, da lahko etažni lastnik uporablja stanovanje tudi za opravljanje dejavnosti v delu stanovanja, če ta dejavnost ne moti stanovalcev pri mirni rabi stanovanj in ne povzroča čezmerne obremenitve skupnih delov večstanovanjske stavbe. Podjetnik mora v ta namen pridobiti soglasja solastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev, vključujoč soglasja etažnih lastnikov vseh posameznih delov, katerih zidovi ali stropi mejijo z njegovo stanovanjsko enoto.

8. OZS - ČLANSTVO V OBRTNI ZBORNICI SLOVENIJE • Obrtni zakon je temeljni predpis na področju obrti, ki določa kaj je obrtna dejavnost, pogoje za opravljanje obrtne dejavnosti, organiziranje obrtnega zborničnega sistema in osnove izobraževanja kadrov za potrebe opravljanja dejavnosti. • 27. aprila 2013 so stopile v veljavo spremembe in dopolnitve Obrtnega zakona, ki uveljavljajo prostovoljno članstvo, s 6 mesečnim prehodnim obdobjem, torej od 27. oktobra 2013 dalje. • Uredba o obrtnih dejavnostih (Ur. l. RS, št. 63/2013) določa obrtne dejavnosti, za opravljanje katerih je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost in za katere je potrebno pridobiti obrtno dovoljenje ter storitvene dejavnosti, pri katerih se lahko zaradi zaokrožitve ali dopolnitve dejavnosti, opravi prodaja na drobno določenega blaga, ki ga obrtnik uporablja pri opravljanju teh storitev.

9. OZS – IZJAVA / vpis v obrtni register • Obrtni zakon (Ur. list RS, št. 40/04 ObrZ – UPB 1, 102/07, 30/2013) • Opravljanje dejavnosti na obrtni način: 5. člen • Izjava – vpis v obrtni register: 19. člen Podjetnik, ki bo opravljal dejavnost na obrtni način, poda izjavo; na podlagi le te ga OZS brezplačno vpiše v obrtni register; podjetnik prejme obvestilo.

10. GZS -ČLANSTVO V GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE • GZS je samostojno, prostovoljno, interesno in nepridobitno združenje gospodarstva, ki kot eno od združenj delodajalcev zastopa interese svojih članov v odnosih z državo in sindikati pri oblikovanju pogojev dela in poslovanja ter pri zagotavljanju pogojev za gospodarski razvoj. Svojim članom nudi širok nabor storitev za podporo poslovanju podjetij ter zagotavlja nove priložnosti za razvoj, konkurenčnost in prodor na tuje trge. • Člani GZS so lahko gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki. Po uvedbi prostovoljnega članstva leta 2007 in pridobitvi statusa reprezentativnosti sredi leta 2009 je v GZS združenih preko 9.000 podjetij, ki predstavljajo pomemben del slovenskega gospodarstva. • Sekcije (nekatere delujejo dobro) – člani imajo koristi: svetovanja, ugodnejša izobraževanja … (turizem, avtoprevozništvo …)

11. Razlaga osnovnih pojmov • Odgovornost za obveznosti in spregled pravne osebnosti Podjetnik in družba sta odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Zakon določa, kdaj in kako so poleg družbe odgovorni tudi družbeniki (osebna odgovornost družbenikov je odvisna od vrste družbe). • Spregled pravne osebnosti: Ne glede na zgoraj navedeno so za obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki, in to: • če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan, • če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov, • če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem, ali • če so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.

12. Razlaga osnovnih pojmov • Poslovodstvo Za poslovodstvo štejejo organi ali osebe, ki so po zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle. Za poslovodstvo se pri družbi z omejeno odgovornostjo – šteje en ali več poslovodij/direktorjev.

13. Razlaga osnovnih pojmov • Zastopanje Družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik). • Prokura(pooblastilno razmerje) • družba lahko imenuje enega ali več prokuristov • pooblaščen za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen; • Družba in s.p. mora podelitev in prenehanje prokure prijaviti za vpis v register.

14. Razlaga osnovnih pojmov • Firma Firma je ime, s katerim družba posluje in se mora jasno razlikovati od firm vseh drugih družb. Ali je ime že uporabljeno preverimo na: http://www.ajpes.si/prs/ OBVEZNE SESTAVINE FIRME D.O.O. SO: • Fantazijsko ime oziroma oznaka, ki družbo jasno loči od vseh drugih družb (na primer: Leteča marela), • oznaka, ki nakazuje na dejavnost družbe (na primer: prevozno podjetje) • oznaka pravnoorganizacijske oblike družbe (v primeru družbe z omejeno odgovornostjo je ta oznaka d.o.o.). Vsako podjetje si določi DOLGO in KRATKO ime firme. 

15. Razlaga osnovnih pojmov OBVEZNE SESTAVINE FIRME PRI S.P.: • fantazijsko ime (npr. Nidani, Hitri prsti, Blisk) – ni obvezno, • oznaka dejavnosti (frizerski salon, rgovina na debelo, čistilni servis ipd. ) – obvezno, • navedba imena in priimka podjetnika – obvezno, • oznaka pravnoorganizacijske oblike: s.p., - obvezno. SKRAJŠANA FIRMA sestoji pri s.p. najmanj iz imena in priimka podjetnika in označbe s.p.. Pred registracijo lahko preverite ime (firmo) v poslovnem registru:  (http://www.ajpes.si/prs) NAMERAVANA FIRMA Vsak lahko zahteva, da registrski organ vpiše firmo v register, ne da bi bila hkrati ustanovljena družba (nameravana firma).

16. Razlaga osnovnih pojmov • Sedež podjetja Sedež družbe je kraj, ki je kot sedež družbe vpisan v register. Za sedež je mogoče določiti kraj, kjer družba opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli, ali kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe. • Primerjava sedež / poslovni naslov podjetja • Sedež = kraj in naselje • Poslovni naslov = ulica in hišna številka + naselje in kraj (sedež)

17. Podružnica in poslovna enota Kakšna je razlika med poslovno enoto in podružnico? • Poslovna enota je del podjetja, ki na istem ali drugem naslovu opravlja različno ali isto dejavnost kot matična družba. Poslovna enota ne more samostojno opravljati poslov. • Če ima neka družba na primer sedež v Ljubljani, še eno enoto pa na primer v Kopru, je ta v Kopru poslovna enota. Nikamor je ni treba vpisati. Dokler je nikamor ne vpišemo, ta enota nima uradnega statusa, nima svojega uradnega imena, nima svojega zastopnika itd. • Če pa se odločimo, da ji bomo dali uradni status, moramo sprejeti sklep o ustanovitvi podružnice, predlagati sodnemu registru njen vpis v sodni register in počakati na izdajo sklepa sodnega registra.

18. Razlaga osnovnih pojmov Razvrščanje družb: mikro, majhne, srednje in velike družbe z uporabo navedenih meril na bilančni presečni dan letne bilance stanja: Mikro družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset, • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 eurov, in • vrednost aktive ne presega 2.000.000 eurov.   Majhna družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 eurov, in • vrednost aktive ne presega 4.400.000 eurov. Srednja družba je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250, • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 35.000.000 eurov, in • vrednost aktive ne presega 17.500.000 eurov. Velika družba je družba, ki ni mikro družba ali majhna družba ali srednja družba.

19. STATUSNE OBLIKE GOSPODARSKIH SUBJEKTOV IN RAZLIKE MED NJIMI ZGD-1 poleg gospodarskih družbpozna še dve vrsti gospodarskih subjektov in sicer: • gospodarsko interesno združenje in • samostojni podjetnik – posameznik. DRUGE OBLIKE PRAVNIH SUBJEKTOV ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI: • Zavod • Društvo • Zadruga • Ustanova • Socialno podjetje

20. Gospodarske družbe Gospodarske družbe se organizirajo v eni izmed oblik: • kot osebne družbe: družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) in komanditna družba (k.d.); - osebna odgovornost družbenikov • kot kapitalske družbe: družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), delniška družba (d.d.) , komanditna delniška družba (k.d.d.) in evropska delniška družba – ni osebne odgovornosti družbenikov

21. Gospodarske družbe DRUŽBA Z NEOMEJENO ODGOVORNOSTJO (D.N.O.) je osebna družba dveh ali več oseb, ki so odgovorne za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. Njena glavna značilnost je majhno število družbenikov, ki morajo med seboj dobro sodelovati, se angažirati ter si med seboj zaupati, saj za obveznosti odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. Prednosti d.n.o. so predvsem naslednje: • ni predpisanega minimalnega osnovnega kapitala; • večja kreditna sposobnost kot v primeru statusa samostojnega podjetnika; • družbenik lahko vplača svoj osnovni vložek tudi v storitvah. Slabosti d.n.o. pa so naslednje: • družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem; • močna vezanost družbenikov na družbo in medsebojna odvisnost; • veliko bolj tvegana oblika pravnoorganizacijske oblike kot kapitalske družbe (npr. d.o.o.).

22. Gospodarske družbe KOMANDITNA DRUŽBA (K.D.) je družba dveh ali več oseb, v kateri najmanj en družbenik odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), medtem ko najmanj en družbenik za obveznosti družbe ne odgovarja (komanditist). Prednosti komanditne družbe (k.d.) so predvsem naslednje: • ni predpisanega minimalnega osnovnega kapitala; • komanditist lahko vplača svoj osnovni vložek tudi v storitvah; • omogoča oblikovanje družbe, v katero nekateri družbeniki prispevajo samo kapital (komanditist), nekateri pa samo delo (komplementar). Slabosti komanditne družbe (k.d.) so predvsem naslednje: • komplementar odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem; • potencialno nasprotje interesov med posameznimi vrstami družbenikov; • bolj tvegana oblika pravnoorganizacijske oblike od kapitalske družbe (npr. d.o.o.).

23. Gospodarske družbe KOMANDITNA DELNIŠKA DRUŽBA (D.D.) je družba, pri kateri je najmanj en družbenik odgovoren za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar), komanditni delničarji, ki imajo delež v osnovnem kapitalu, pa za obveznosti družbe do upnikov niso odgovorni. EVROPSKA DELNIŠKA DRUŽBA • Evropska delniška družba (SocietasEuropea - SE) je vrsta delniške družbe. • Pravila glede njenega načina ustanavljanja, upravljanja, prenosa sedeža in prenehanja sledijo Uredbam EU. • Družbe lahko pri ustanavljanju evropske družbe izbirajo med štirimi načini: združitev, preoblikovanje, ustanovitev holdinga ali hčerinske družbe SE. • Za prijavo evropske delniške družbe za vpis v register se uporabljajo določbe, ki veljajo za delniške družbe.

24. Gospodarske družbe DELNIŠKA DRUŽBA (D.D.) Je družba, kjer je osnovni kapital razdeljen na delnice; ustanovi jo ena ali več fizičnih oz. pravnih oseb, ki sprejme statut. Delničarji (imetniki delnic) niso lastniki družbe, temveč iz naslova vplačanega deleža (delnic) v osnovnem kapitalu le uresničujejo svoje članske in premoženjske pravice. Prednosti delniške družbe (d.d.) so predvsem: • družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe, • možnost sklepanja pravnih poslov med družbo in njenimi družbeniki, • delovanje na borzi. Slabosti delniške družbe (d.d.) pa: • dolžnost vplačila osnovnega kapitala; • izplačevanje dobička je visoko davčno obremenjeno; • zahtevnejši postopek ustanovitve; • višji stroški poslovanja.

25. Gospodarske družbe DRUŽBA Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO (D.O.O.) D.o.o.. lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki. Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobi družbenik svoj poslovni delež. Najpomembnejša lastnost družbe z omejeno odgovornostjo je, da družbeniki niso odgovorni za obveznosti družbe. (spregled pravne osebe)! Prednosti družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) • družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe; • možnost sklepanja pravnih poslov med družbo in njenimi družbeniki; • večji ugled in zaupanje na trgu; • hitra in enostavna ustanovitev. Slabosti družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) • potrebno je vplačati osnovni kapital; • izplačevanje dobička je visoko davčno obremenjeno; • višji stroški poslovanja.

26. Gospodarske družbe Osnovni kapital pri d.o.o. • Osnovni kapitalsestavljajo osnovni vložki družbenikov, • znašati mora vsaj 7.500 EUR, vsak osnovni vložek pa najmanj 50 EUR - v denarju ali kot stvarni vložek Družbena pogodba pri d.o.o. • je najpomembnejši akt družbe z omejeno odgovornostjo, saj ureja njeno delovanje ter razmerja med družbeniki; kadar družbo ustanavlja en sam družbenik (enoosebni d.o.o.), ne govorimo o družbeni pogodbi temveč o aktu o ustanovitvi, • skleniti jo je mogoče na posebnem obrazcu e-VEM ali v obliki notarskega zapisa.

27. Samostojni podjetnik – s.p. • S.p. je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Poslovni izid te dejavnosti je obdavčen z dohodnino. Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se mora vključiti v sistem obveznega zavarovanja in vsak mesec plačevati prispevke za socialno varnost. • Ni v delovnem razmerju, temveč gre za samozaposleno osebo; zato si ne izplačuje plače, regresa in drugih bonitet, ki sicer pripadajo zaposlenim. • Za razliko od gospodarskih družb lahko samostojni podjetnik prosto razpolaga z zaslužkom in ga lahko kadarkoli prenaša v porabo gospodinjstva.

28. Samostojni podjetnik – s.p. Prednosti oblike samostojni podjetnik so naslednje: • ni potreben denarni vložek v obliki osnovnega kapitala,  • enostavno razpolaganje z denarnimi sredstvi - podjetnik prosto razpolaga z denarjem, • hitra in enostavna ustanovitev, • nižji administrativni stroški. Slabosti oblike samostojni podjetnik so naslednje: • oblika samostojni podjetnik (s.p.) ni ločena od fizične osebe, zato s.p. in fizična oseba med seboj ne moreta poslovati, • podjetnik odgovarja za svoje obveznosti neomejeno z vsem svojim premoženjem, • ob višjih dobičkih je davčno breme visoko, • ni primerna v primerih, kadar želi podjetje ustanoviti več oseb, • nižja kredibilnost v pravnem prometu v primerjavi z drugimi pravnoorganizacijskimi oblikami.

29. Samostojni podjetnik – s.p. „POPOLDANSKI“ ALI DOPOLNILNI S.P. • podjetnik, ki opravlja dopolnilno dejavnost in je zavarovan iz drugega naslova (npr.: je v delovnem razmerju). Pri »popoldanskem s.p.« se ustanovitelju ni potrebno zavarovati iz naslova opravljanja dejavnosti oz. mu ni treba plačevati polnih prispevkov za socialno varnost, kljub temu pa lahko z zelo nizkimi obveznimi stroški opravlja različne dejavnosti.  • »Popoldanski s.p.« torej lahko ustanovi le zaposlena oseba. • Pravni status, pravice in dolžnosti »popoldanskega s.p.« in polnega s.p. so enaki. Razlika je le v višini prispevkov. • Ustanovitev »popoldanskega s.p.« je brezplačna, vendar pa je potrebno, enako kot pri polnem s.p., po ustanovitvi opraviti izpit iz varnosti in zdravja pri delu (če ne opravlja enakih ali podobnih del pri redni zaposlitvi in je že tam opravil izpit) ter pripraviti Izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnih mest (odvisno od dejavnosti, ki jo izvaja).

30. Primerjava med s.p. in d.o.o.

31. Druge oblike pravnih subjektov ZAVOD Zavod je organizacija, ki se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Prednosti zasebnega zavoda: • ni predpisanega minimalnega osnovnega kapitala; • ustanovitelji ne odgovarjajo za obveznosti zavoda (kar je potrebno izrecno opredeliti v aktu o ustanovitvi); • letna poročila se na AJPES-u ne objavljajo javno (jih je pa potrebno oddajati); • dobiček iz opravljanja nepridobitne dejavnosti ni predmet obdavčitve. Slabosti zasebnega zavoda: • gre za omejeno število dejavnosti, za katere se lahko ustanovi zavod; • potrebno je izkazati nepridobiten namen ustanovitve; • ni možna brezplačna ustanovitev in sprememba prek e-VEM, temveč preko notarja (kar ni brezplačno) oz. na klasičen "peš" način (traja dlje).

32. Druge oblike pravnih subjektov DRUŠTVO • Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oz. pravnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu in v skladu z Zakonom o društvih. • Ustanovijo ga lahko najmanj tri poslovno sposobne fizične ali pravne osebe, ki na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi društva in temeljni akt društva (običajno je to statut). • Pravno osebnost društvo pridobi z vpisom v register društev. Z vlogo zastopnik društva pri pristojni upravni enoti poda zahtevo za registracijo društva.

33. Druge oblike pravnih subjektov SOCIALNO PODJETJE Cilj je trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja. Ustvarjanje dobička ni osnovni cilj opravljanja dejavnosti. Glavni namen socialnega podjetništva je zaposliti dolgotrajno brezposelne osebe in jih angažirati tako, da v okviru socialnega podjetništva samostojno ustvarjajo prihodke in poskrbijo za lastno preživetje. Nepridobitna pravna oseba lahko posluje kot socialno podjetje, če pridobi tak status. • Socialno podjetje tipa A: podjetje mora biti ustanovljeno za trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva na način, da bo trajno zaposlovalo najmanj enega delavca v prvem letu in najmanj dva delavca v nadaljnjih letih poslovanja; • Socialno podjetje tipa B: je ustanovljeno za zaposlovanje določenega tipa oseb (iz šestega člena ZSocP) tako, da bo določeno dejavnost opravljalo s trajnim zaposlovanjem najmanj tretjine vseh zaposlenih delavcev.

34. ODLOČITEV JE PADLA – REGISTRIRAL BOM SVOJE PODJETJE! KAJ MORAM VEDETI IN STORITI?

35. Razlaga osnovnih pojmov • Register • V register se vpisujejo podatki o družbi, za katere to določa zakon. • Register za družbe vodi sodišče. Postopek o registrskih zadevah ureja poseben zakon: Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/2007; ZSReg-UPB-2 z vsemi spremembami in dopolnitvami). • Register za samostojne podjetnike vodi AJPES – Poslovni register Slovenije.

36. Pred začetkom postopka registracije potrebujete naslednje podatke: Pravnoorganizacijsko obliko podjetja • s.p., d.o.o., drugo Ime podjetja • Ime podjetja se mora jasno razlikovati od imen drugih podjetij. Pred registracijo preverite ime (podjetje) v poslovnem registru AJPES. Seznam zastopnikov podjetja • Ustanovitelji vseh oblik podjetij (razen s.p.) morajo v svojem podjetju določiti vsaj enega direktorja. Lahko določijo več direktorjev, dodatno tudi prokurista. Direktor podjetja, ki ni nikjer zaposlen se mora v podjetju zaposliti. Sedež in naslov podjetja • Ob ustanovitvi je potrebno določiti sedež in poslovni naslov podjetja. Sedež podjetja je kraj, v katerem se opravlja dejavnost podjetja. Na kraju sedeža je poslovni naslov (ulica in hišna številka). Dejavnosti podjetja • Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD) - najdete na povezavi: http://www.ajpes.si/Registri/Drugo/SKD

37. Kje se lahko registriramo? • Registracija neposredno preko portala e-vem (z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila) • Vstopne točke e-VEM: • upravne enote • davčni uradi • izpostave AJPES • gospodarske in obrtne zbornice • informacijsko svetovalne točke VEM, ki so določene za izvajalce nalog za oblikovanje in razvoj podjetniškega okolja v skladu z zakonom, ki ureja podporno okolje za podjetništvo

38. Kje se lahko registriramo? Registracija pri NOTARJU v naslednjih primerih: • če nameravajo družbeniki pri d.o.o. vložiti stvarne vložke (na primer stroje, nepremičnine, opremo) ali denarne vložke v skupnem znesku, ki presega 7.500 EUR, tako da bo del denarnih vložkov vplačan po vpisu ustanovitve v sodni register; • če želijo družbeniki pri d.o.o. (zaradi dodatnih dogovorov ali drugih razlogov) družbeno pogodbo ali akt o ustanovitvi skleniti v obliki notarskega zapisa (tudi, če nameravajo vložiti samo denarne vložke, ki se v celoti vplačajo pred vložitvijo predloga); • če družbenik pri enoosebni d.o.o. želi voditi pisno knjigo sklepov; • če družbeniki nameravajo ustanoviti družbo, ki ni organizirana kot d.o.o. (na primer d.n.o., k.d. ali d.d.) ali zavod.

39. REGISTRACIJA S.P. na VEM točki Odprtje s.p. poteka v 3 korakih: Bodoči podjetnik mora imeti pri sebi osebni dokument in davčno številko. • Prijava v poslovni register pri AJPES: • Datum vpisa (najhitreje na dan vpisa?; ne več kot 3 mesece vnaprej) • Firma, sedež, podatki o podjetniku, podatki o zastopniku, dejavnosti, poslovne enote, izjava: poravnane dospele obveznosti • S.p. po zaključenem postopku prejme Sklep o vpisu v poslovni register • Vpis v davčni register - prijava na DURS: • dolžnost javiti DURS-u zahtevane podatke v roku osmih dni od vpisa v PRS: poslovni prostori, povezane osebe; kdo vodi poslovne knjige; način ugotavljanja davčne osnove (dejansko, normiranci);predvideni prihodki in odhodki zaradi izračuna akontacije dohodnine; • Podjetnik ne prejme posebnega obvestila o vpisu v register • Prijava na Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS): • v roku osmih dni od vpisa v PRS obvezna prijava podatkov o pokojninskem, invalidskem in zdravstvenem zavarovanju,  zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti; • S.p. prejme potrjen M-1 obrazec po pošti.

40. REGISTRACIJA S.P. na VEM točki Podjetnik mora po prejetju sklepa o vpisu v PRS odpreti poslovni transakcijski račun (ločen račun za poslovanje podjetnika), ki je lahko • osebni TRR ali • poslovni TRR. V primeru odprtja osebnega računa za poslovne namene (zaradi nižjih provizij bank) mora podjetnik o tem posebej obvestiti AJPES in DURS. Za namen pridobitve subvencije ZRSZ: • Sklep o vpisu v PRS • Potrjen M-1 obrazec • Odprt TRR • Potrdilo o opravljeni delavnici

41. REGISTRACIJA D.O.O. na VEM točki Možno samo za enostavni postopek ustanovitve d.o.o. (ustanovitveni kapital vplačan v celoti v denarju in družbeniki ne vnašajo nobenih posebnosti v ustanovitveni akt). Na točki VEM se zglasijo: ustanovitelji, direktorji, prokuristi ali pisno pooblaščene osebe; s seboj morajo imeti osebni dokument. Postopek: • Začetek postopka registracije (Akt o ustanovitvi ali družbena pogodba…) – na točki VEM • Odprtje depozitnega računa, na katerega se vplača ustanovitveni kapital – na banki • Polog osnovnega kapitala – na banki • Dokončanje postopka registracije – na točki VEM.

42. REGISTRACIJA D.O.O. na VEM točki Katere podatke potrebujete ob registraciji d.o.o.? • a) Podatke o ustanoviteljih: • Ime, priimek, EMŠO, delež v kapitalu (100 %, 50 %, 1/3), ste lastnik kakšnega podjetja: da, ne; • b) Podatke o zastopnikih: • Ime, priimek, EMŠO, vrsta zastopnika (direktor ali prokurist); • Vsako podjetje mora določiti vsaj enega direktorja! • c) Podatek o popolnem imenu / firmi podjetja: • Dolgo ime je obvezno: Sonček, osebne storitve, d.o.o. • Kratko ime ni obvezno: Sonček, d.o.o.; • č) Podatek o tem, kje bo naslov podjetja (sedež): • Ulica, hišna številka, naselje; • d) Podatke o tem, s čim se bo vaše podjetje ukvarjalo (dejavnosti); • e) Napoved prihodkov in odhodkov za DURS • napovedati boste morali prihodke in odhodke za leto 2013 • v kolikor boste napovedali dobiček, boste morali plačevati akontacije davka na dobiček (torej plačevati davek vnaprej); • V kolikor boste napovedali izgubo in potem kljub temu izkazali dobiček, boste morebitni davek plačali naenkrat po oddaji letnih poročil marca 2014.

43. REGISTRACIJA D.O.O. na VEM točki • Na Sklep o registraciji boste čakali nekaj dni po oddaji vloge na sodišče. • Povprečno so vloge rešene v štirih dneh. • Matično in davčno številko novega podjetja boste prejeli hkrati s Sklepom o registraciji. • Po tem, ko ste od Sodišča prejeli Sklep o registraciji,se odpravite na tisto banko, kjer ste odprli začasni /ustanovni/ depozitni račun (račun, na katerega ste položili osnovni kapital) in ga pretvorite v navadni poslovni račun.

44. DELO NA ČRNO Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno določa kaj vse šteje za delo na črno. Opravljanje dela na črno je prepovedano. Zakon predpisuje tudi sankcije. KAJ JE DELO NA ČRNO: • če pravna oseba opravlja dejavnost, ki je nima vpisane v sodni register, oziroma opravlja dejavnost, ki je nima določene v temeljnem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane ali v temeljnem aktu določene dejavnosti, • če podjetnik opravlja dejavnost, katere nima vpisane v ustrezen register, ali če ne izpolnjuje pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti, • če pravna oseba ali podjetnik opravlja dejavnost kljub začasni prepovedi opravljanja dejavnosti, • če tuje podjetje, razen podjetja s sedežem v državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, ki opravlja storitvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu ne opravlja dejavnosti v Republiki Sloveniji prek podružnic ali opravlja dejavnost brez ustreznega dovoljenja, • če posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen kot to določa ZPDZC ali drugi zakoni. KAJ NI DELO NA ČRNO: • medsebojna sosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo in osebno dopolnilno delo. 

45. DRUGE OBLIKE DELA OSEBNO DOPOLNILNO DELO • Pravilnik o delih, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo (Uradni list RS, št. 30/02) • kadar posameznik osebno sam opravlja dela, ki so našteta v prilogi 1, ki je sestavni del pravilnika. • V točki A so našteta dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša dela • V točki B. je kot delo, ki se šteje za osebno dopolnilno delo, opredeljeno izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ter prodaja izdelkov domače in umetne obrti, ki so izdelani iz gline in keramike, stekla, volne, bombaža, lana, konoplje in drugih naravnih vlaken, šibja, ličja, trsja, slame, lesa, živil, voska, naravnega usnja, kovin in kamna. • Osebno dopolnilno delo se priglasi na upravni enoti • dostava podatkov o doseženih prihodkih iz preteklega trimesečja DURS-u (do desetega v mesecu po preteku vsakega tromesečja) na posebnem obrazcu. 

46. DRUGE OBLIKE DELA KRATKOTRAJNO DELO – DELO DRUŽINSKIH ČLANOV • brezplačno opravljanje dela v mikro družbi, zasebnem zavodu ali pri podjetniku z največ 10 zaposlenimi, kadar jih opravlja zakonec podjetnika ali lastnika gospodarske družbe oziroma zasebnega zavoda, njegovi otroci ali starši. • Kratkotrajno delo traja največ 40 ur mesečno, opravlja pa se lahko izključno brezplačno. • Opravljanje kratkotrajnega dela mora delodajalec najkasneje tri dni pred začetkom opravljanja prijaviti pri krajevno pristojni upravni enoti. • Javljanje sprememb – najkasneje tri dni po nastali spremembi na UE. • Delodajalec plačuje prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. • Voditi je potrebno evidenco o izrabi delovnega časa.

47. DRUGA POGODBENA RAZMERJA PODJEMNA POGODBA • Podjemna pogodba ali pogodba o delu je opredeljena v Obligacijskem zakoniku • S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo itd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. • Predmet pogodbe je definiran precej široko, podjemna pogodba pa se največkrat uporablja pri obrtniških delih in popravilih, varstvu otrok, čiščenju prostorov itd.

48. DRUGA POGODBENA RAZMERJA POGODBA O AVTORSKEM DELU • Je opredeljena v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah RS • Avtor se zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. • Vsebina avtorske pogodbe je avtorsko delo s področja književnosti, znanosti in umetnosti • Avtorska pogodba se torej lahko uporablja samo takrat, kadar je njen predmet določeno avtorsko delo, v vseh ostalih primerih pride v poštev podjemna pogodba. • Podjemna ali avtorska pogodba? – na povezavi: http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/poslovanje/podjemna-ali-avtorska-pogodba

49. DELOVNA RAZMERJA Reforma trga dela: • 5.3.2013 sprejet ZDR-1 in ZUTD-A (veljavnost 12.4.2013) DELOVNO RAZMERJE • je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec, prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. PLAČA • Izplačilo plače - najpozneje do 18 dni v mesecu za pretekli mesec! • Upoštevati je potrebno zakonski minimum - minimalna plača od 1. januarja 2013 dalje znaša 783,66 EUR bruto.

50. KAKO ZAPOSLIMO DELAVCA? • Objava prostega delovnega mesta – ni več obvezno na ZRSZ • Rok za prijavo kandidata je minimalno 3 dni od objave • Razgovor s kandidati, izbira kandidata • Napotitev delavca na zdravniški pregled • Sklenitev pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom, • Obvestilo neizbranim kandidatom, • Prijava delavca v zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje na ZZZS • Napotitev delavca na usposabljanje s področja varnosti in zdravja pri delu.