SAMOORGANIZACIJA POT K ODLIČNOSTI

1. Milan Ambrož SAMOORGANIZACIJAPOT K ODLIČNOSTI

2. Spremembeparadigme Staro • Organizacija človeških in materialnih virov • Pridobivanje tekmovalnih prednosti z materialnimi viri • Zavestna moč in delovanje • Kratkoročni odnosi s partnerji in kupci Novo • Prenavljanje in izboljševanje izdelkov • Pridobivanje tekmovalnih prednosti z znanjem in kompetencami • Graditev zavezništev in omrežij • Sklepanje dolgoročnih odnosov s partnerji in kupci

3. Mrežne strukture prihodnosti Mrežne strukture 21. stoletja bodo hitro prilagodljive okoliščinam. Srednje in majhne organizacije bodo ohranile večino pozitivnih značilnosti, ki so jih nekoč imele velike organizacije. Preurejanje aktivnosti, ki dodajajo novo vrednost Širjenje prostorskih dimenzij Preurejanje organizacijskih oblik Ustvarjanje “mehkih” meja med organizacijo in okoljem

4. Vpliv nacionalne kulture

5. Organizacijska kultura • vrednote • prepričanja • norme • pravila

6. Informacijske tehnologije • Medsebojno učinkovanje tehnologije in organizacijskih oblik • Razvoj organizacijskih skupnosti in med-organizacijskih odnosov • Vloga komunikacijskih sistemov • Elektronsko vodene organizacije??

7. Fraktalna struktura organizacije socio-struktura kolektivni spomin • koordinacija • proizvodnja • položna struktura • komunikacija • interakcija z okoljem info-struktura

8. Cikličnost sprememb

9. Inovativna organizacija

10. Vodenje sprememb

11. Vodenje sprememb

12. TRAJNE VREDNOTE ? • Pripadnost • Zvestoba • Ciljna usmerjenost

13. UPORABNE VREDNOTE? • Pomen • Negotovost • Vsakodnevna praksa

14. DOMUS • Zavetje + plačilo – podreditev gospodarju • Delovno mesto - plačilo • Diderot: • navada (rutina) se razvija in dograjuje • Enakost • Bratstvo • počutje

15. Model zadovoljstva z delom navada nadzor mir ritem

16. Adam Smith • Navada uničuje duha • Prost pretok denarja, materiala in dela • Delitev dela: • Malo delo – dolgčas (nočna mora) • “Kdor veliko dela, zasluži malo” • Malo delo poneumlja (enostavne, ponavljajoče aktivnosti)

17. Moralna podlaga • Dovzetnost do potreb drugih – moralni čut • Pojavi se nenadoma – ko posameznik začuti stisko in trpljenje sočloveka • Materialni razvoj – delitev dela • Duhovni razvoj – sočutje (odgovorno, sočustvujoče delovanje) • Samodejni izbruhi sočutja se izgubijo v rutinskem delu (odtujenost, duhamornost) • Navada – rutina ne pove veliko o razvoju osebnosti posameznika • Po Adamu Smithu imajo “obrtniki” “značaj”

18. TAGWERK • Tagwerk – plačilo vsak dan • Avtonomija, prilagoditev (pomembno je, da je delo opravljeno) • Delavec je imel nadzor • Delitev dela: • 1. čas delodajalca • 2. čas delavca

19. Ford • Dober delodajalec, sheme nagrajevanja, avtonomija (avto izdelan na enem mestu) • Mojstri zaposlujejo • Nove Fordove tovarne: specialisti • Mojstri: Nemci – stari priseljenci • “Fizikalci” – novi priseljenci (preveč neumni za zahtevna dela) • 55 % specialisti, 15 % “priučeni”, 30 % menedžment in strokovnjaki • Taylor: “Kompleksna tovarna zahteva enostavne operacije”

20. Prostovoljno suženjstvo • Ni se obneslo • Izogibanje, stranske poti, sabotaže – pogosto v lastno škodo • Nesmiselna “ustvarjalnost” • “work faktor” – sadistična skrajnost • Delavci so reagirali na vsako obliko pozornosti (Mayo) • Problem: “inženirska racionalnost”

21. Racionalno delo • Logika obsega (večje je bolj učinkovito) • Logika merjenega časa (časovna delitev dela, različne oblike dela) • Logika hierarhije (koncentracija “možganov” izven proizvodnje – avtokratska kompleksnost-delitev dela

22. Navada ne spreminja • Sennett (1998) “Navada ne sproža revolucije” • Problem: pomanjkanje vizije • Diderot: rutina nagrajuje • Smith: rutina razgrajuje • Giddens: strukturna teorija: ”Življenje brez navad je nesmiselno”

23. Pomen okolja • Fleksibilnost (lažna avtonomija, ohlapna omrežja, preurejanje, manj delovnih mest, narediti več z manj, kaotični proces, konfliktnost, produktivnost se zmanjšuje, hitro razslojevanje organizacij je dobičkonosno, začasno struktur, “moda”) • Odzivnost na trg, produktivnost, dobiček • Fleksibilne institucije • Moč – faktor sprememb • Nenehna prenova teče s pomočjo “pokov” • Fleksibilna specializacija • Koncentracija brez centralizacije moči

24. Fleksibilna specializacija • Potrebe kupca, pričakovanja • Hiter odziv • Nenehno inoviranje in spreminjanje • Specializirana proizvodnja

25. Fleksibilna specializacija • Tehnologija • Prilagajanje • Komunikacija • Dostopnost do informacij • Hitre odločitve • Majhne delovne skupine • Neposredni vpliv okolja

26. Koncentracija in decentralizacija • Koncentracija moči • Decentralizacija moči – nadzor nad lastnim delom • Preglednost – informacijski sistemi • Pogajanja niso potrebna –nadomešča jih elektronska komunikacija • Veliko skupin, različne naloge • Reorganizacija: neenakost, nejasna in vprašljiva moč – velik menedžerski sloj • Hierarhija – profitni centri – zmogljivost? – zunanji pritisk

27. Debirokratizacija? • Močan pritisk od zgoraj • Flextime– čas določa stopnjo hierarhije • Vstop žensk – “individualiziran čas” • Različne oblike dela • Delo na domu: • Izguba nadzora, manj svobode, nenehno pod zunanjim nadzorom –Tagework • Posameznik nadzira prostor, delovne situacije ne • Elektronska kontrola – uro nadomešča računalnik

28. Osvoboditev dela? • Nova fleksibilnost ne zmanjšuje racionalnosti dela • Samo fizična decentralizacija • Neposredni nadzor ostaja – centralizacija moči • Osnova je kaos, nered – ni možnosti za “osvoboditev” dela

29. Etični vidik • Moderna, a amoralna svoboda • Etična nevtralnost – kriza?? • Sposobnost pustiti preteklost za seboj • Razdrobljenost (več želez v ognju) • Vpliv na samopodobo , socialna izključenost – stanje modernega menedžmenta • Malo svobode na nižjih ravneh delovanja • individualizem

30. Odtujenost • Izginja neposredni stik z izdelkom • Na delovnem mestu so pomembna pravila in ne vsebina • Odtujenost dela – “pushingbuttons” • “pseudo” poklic” • Poklicna identiteta se razslojuje – potreba po nje ostaja in se krepi (čustvena potreba) • Delo mora biti “izziv”

31. “Prilagodljiva” identiteta • “Zakrpana” identiteta? • Udobnost, površnost, ni zveze med vzrokom in posledico • Če ne razumemo, ne obvladujemo! • Brezrazredna družba – razlike se navidezno brišejo – subtilne razlike ostajajo – težko jih je opaziti in razumeti

32. Tveganje • Podrobnosti so pomembne! • Horizontalna mobilnost • Ni dovolj informacij o nalogi – tveganje pri spremembi delovnega mesta • 34 % tistih, ki menjajo službo izgublja • 28 % tistih, ki menjajo službo pridobi

33. Alokacija bogastva • Tehnološka aristokracija ima osrednji delež • Ostali delijo ostanek • Ob odsotnosti pravil bogastvo teče k manjšini! • Pogosto je problem precenjenosti samega sebe! • Tveganje - krepi občutek, da prihaja do erozije znanj in spretnosti

34. Delovna etika • Vrednost poklica? • Potrošništvo – inflacija pseudo-znanj • Komunikacija zaradi komunikacije • Avtoriteta se razslojuje • “Spodbujanje” – nov slog vodenja • Nizka odzivnost, upravljanje “procesa” • Problem: ohraniti samopodobo in jo prikazati v pozitivni luči drugim!

35. Samo - organizacija • Osebna odgovornost za uspeh in za poraz! • Celovitost delovanja • Površinsko vodenje! • Ironija – nova osebnostna lastnost! • “Moč brez avtoritete!” • Fleksibilna izkušnja – drsi stran od osebne etike (Drifting!) • Identiteto lahko samo še krpamo – prihodnja identiteta ni jasna!

36. Odličnost? • Kapitalizem postaja oseben! • Odpuščanje nima več objektivne note (materialna podlaga), postaja subjektivno! • Preureditev vrednot: • 1. obvladovanje negotovosti • 2. fleksibilnost delovanja • 3. zaupanje • 4. pripadnost.

37. Kaj storiti? • Priznati, da potrebujemo drugega – soodvisnost je odgovor! • Razviti občutek skupnosti, ki nima prostorske podlage! • Razviti jasen občutek samega sebe! • Ključ do odvisnost je v spoštovanju sebe in v spoštovanju drugih ljudi!

38. Družba, vredna človeka • Sennett (1998: 148): • “ Družba, ki ne ustvarja globoke potrebe pri ljudeh, da skrbijo eden za drugega, ne more dolgo opravičevati svojega obstoja!”

39. Delovno mesto prihodnosti

40. Upravljanje organizacije ali upravljanje čustev?