UČNI NAČRT ZA ŠPORTNO VZGOJO – SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE

1. UČNI NAČRT ZA ŠPORTNO VZGOJO – SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE DR. MARJETA KOVAČ DR. JANKO STREL

2. SPLOŠNI PODATKI • Gimnazijski učni načrt je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje dne 26. 3. 1998. • Učni načrti za nižje in srednje poklicno izobraževanje ter srednje strokovno izobraževanje so bili sprejeti na 17. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje dne 7. 7. 1998. • Vsi srednješolski učni načrti so predstavljeni na CD-romu Srednješolski izobraževalni programi II (MŠZŠ, 2002). • V elektronski obliki so tudi na spletnih straneh www.mszs.si/slo/solstvo/ss/programi inwww.sp.uni-lj.si/didaktika

3. GIMNAZIJSKI PROGRAMI • Splošna gimnazija (420 ur športne vzgoje) • Splošna gimnazija s športnimi oddelki (840 ur športne vzgoje) • Ekonomska gimnazija (420 ur športne vzgoje) • Umetniška gimnazija (420 ur športne vzgoje) • Klasična gimnazija (420 ur športne vzgoje) • Tehniška gimnazija (420 ur športne vzgoje)

4. SPLOŠNA IZHODIŠČA GIMNAZIJSKEGA UČNEGA NAČRTA Športni pedagog sledi naslednjim izhodiščem: • spoštovati mora enkratnost vsakega dijaka • pedagoški proces vodi tako, da bo vsak posameznik uspešen in motiviran • športna vzgoja naj bo zasnovana tako, da nudi razbremenitev in sprostitev od vsakodnevnih šolskih naporov • načrtno mora spodbujati dijake k humanim medsebojnim odnosom in k poštenemu obnašanju (fair playu) • posebno skrb mora nameniti nadarjenim za šport in tistim z motnjami v razvoju

5. SPLOŠNA IZHODIŠČA GIMNAZIJSKEGA UČNEGA NAČRTA • učnociljna naravnanost učnega načrta dopušča določeno stopnjo avtonomije šole in učitelja ter sočasno zahteva prevzem strokovne odgovornosti za ustrezno izbiro vsebin, metod in oblik dela • vzpodbuja razumsko in kritično dojemanje športa kot družbenega pojava • povezuje športno dejavnost z drugimi predmetnimi področji • spoštovati mora predpisane standarde in normativna izhodišča, ki zagotavljajo varno ukvarjanje s športom.

6. IZHODIŠČA, DODANA V UČNIH NAČRTIH POKLICNIH IN TEHNIŠKIH ŠOL • športna vzgoja naj bo zasnovana tako, da nudi psihično razbremenitev in kompenzacijo negativnih vplivov specifičnega delovnega okolja • učnociljna naravnanost učnega načrta dopušča določeno stopnjo avtonomije šole in učitelja ter sočasno zahteva prevzem strokovne odgovornosti za ustrezno izbiro vsebin, metod in oblik dela, ki morajo biti prilagojene tudi posebnostim bodočega poklica

7. ŠTEVILO UR • GIMNAZIJE (420 ur) • SPLOŠNA GIMNAZIJA S ŠPORTNIMI ODDELKI (840 ur) • SREDNJE TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE (420 ur); predšolska vzgoja (315ur) • SREDNJE POKLICNO - TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE (140 in 210 ur) • SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE - ŠOLSKA ORGANIZACIJA (315 ur) - DUALNI SISTEM (60 do 105 ur in 132 ur)

8. ŠTEVILO UR NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE • KONČANA OSNOVNA ŠOLA (trajanje 2 leti - 70 ur) • KONČANA OSNOVNA ŠOLA (trajanje eno leto in pol - 85,5 ur) • NEDOKONČANA OSNOVNA ŠOLA (trajanje 2 leti in pol – 87 do 105 ur) • NEDOKONČANA OSNOVNA ŠOLA (trajanje 3 leta – 172 do 210 ur)

9. OBSEG IN STRUKTURA PREDMETAopredelitev ciljev in vsebin v enem, dveh ali treh obdobjih glede na dolžino šolanja oziroma število ur

10. OBSEG IN STRUKTURA PREDMETAopredelitev ciljev in vsebin v enem, dveh ali treh obdobjih glede na dolžino šolanja oziroma število ur

11. OBSEG IN STRUKTURA PREDMETAopredelitev ciljev in vsebin v enem, dveh ali treh obdobjih glede na dolžino šolanja oziroma število ur

12. OBSEG IN STRUKTURA PREDMETAopredelitev ciljev in vsebin v enem, dveh ali treh obdobjih glede na dolžino šolanja oziroma število ur

13. REDNI POUK Redni pouk športne vzgoje, ki je obvezen za vse dijake, sestavljata: • osnovni program • program izbirnih športov

14. REDNI POUK – značilnosti osnovnega programa • enoten za vse šole; • dijaki spopolnijo in nadgradijo temeljna znanja, ki so jih pridobili v osnovni šoli

15. REDNI POUK – značilnosti programa izbirnih športov • ponudbo pripravi šola, opredeljena je v učiteljevi letni pripravi na pouk; • vsako leto mora učitelj ponuditi najmanj tri izbirne športe (lahko so tudi športi osnovnega programa); • program je prilagojen interesom dijakov, možnostim in tradiciji šole, vendar skladno s cilji učnega načrta; • to so ure rednega pouka in so obvezne za vse dijake;

16. PROGRAMprogram je razdeljen na osnovni program in program izbirnih športov

17. PROGRAMprogram je razdeljen na osnovni program in program izbirnih športov

18. CILJI IN VSEBINE • Cilji so razdeljeni v štiri skupine • Cilji in vsebine učnega načrta so osnova za pripravo učiteljeve letne priprave na pouk. • Namerna odprtost prinaša učitelju relativno veliko stopnjo avtonomije, hkrati pa odgovornost za smotrno in prilagojeno izbiranje vsebin. Pri tem upošteva cilje uradnega učnega načrta, posebnosti skupine in posameznikov znotraj nje, posebnosti šole in kraja ter druge možnosti za izpeljavo programa.

19. VSEBINE – OSNOVNI PROGRAM • OSNOVNA GIBALNA PRIPRAVA • ATLETIKA • GIMNASTIKA Z RITMIČNO IZRAZNOSTJO • PLES • ŠPORTNE IGRE (košarka, odbojka, nogomet, rokomet) - športni pedagog izbere najmanj dve športni igri oz. eno • PLAVANJE IN NEKATERE VODNE DEJAVNOSTI (za šole, ki imajo ustrezne pogoje) • SMUČANJE IN NEKATERE ZIMSKE DEJAVNOSTI (za šole, ki imajo ustrezne pogoje) • IZLETNIŠTVO, POHODNIŠTVO, GORNIŠTVO

20. VSEBINE – PROGRAM IZBIRNIH ŠPORTOV • ŠPORTI OSNOVNEGA PROGRAMA (atletika, gimnastika, ples, košarka, odbojka, nogomet, rokomet, plavanje, pohodništvo, tek na smučeh, drsanje) ALI • DRUGI ŠPORTI, KI JIH PONUDI ŠOLA (tek v naravi, fitnes, aerobika, namizni tenis, badminton, tenis, borilni športi, hokej na travi, rolkanje, plezanje na umetni plezalni steni...).

21. Druga navodila • Šola mora organizirati plavalni tečaj za vse dijake neplavalce. • Športni pedagog izbere najmanj dve (triletni in štiriletni programi) oziroma eno športno igro (dvoletni programi). • Plavanje in vodne dejavnosti ter smučanje in zimske dejavnosti izpelje šola, če ima za to ustrezne pogoje.

22. PRAKTIČNE VSEBINE • učitelj z izbranimi vsebinami uresničuje opredeljene cilje • vsebine so opredeljene širše za vsako odbobje • širino in globino posredovanja opredeli učitelj v svojem letni pripravi na pouk glede na število ur, sposobnosti in predznanje dijakov, njihov interes, možnosti šole

23. TEORETIČNE VSEBINE • z njimi učitelj osmisli športnovzgojni proces, spodbuja razumsko in kritično dojemanje športa, povezuje športno dejavnost z drugimi predmetnimi področji • učitelj jih predstavi ob praktičnem delu • predstavljene so splošne teoretične vsebine in teoretične vsebine pri vsakem športu

24. STANDARDI (RAVEN) ZNANJA • opredeljani ločeno za vsak šport • pri vseh športih je določena raven znanja, pri nekaterih pa tudi sposobnosti • niso enaki za vse dijake, učitelj jih prilagodi za vsak letnik posebej zmožnostimposameznika

25. IZBIRNE VSEBINE - GIMNAZIJA • Obvezne izbirne vsebine – obvezne za vse dijake (športni dnevi - 35 ur) • Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira dijakov, a obvezna ponudba šole (športni tabori in šola v naravi – 15 ur) • Obvezne izbirne vsebine - prosta izbira dijakov (športne interesne dejavnosti, športni treningi)

26. GIMNAZIJA - ŠPORTNI DNEVI • Cilji športne vzgoje se uresničujejo tudi na športnih dnevih, športnih popoldnevih in v šoli v naravi. • Šola ponudi v gimnaziji športne dneve (35 ur) v okviru vsebin, obveznih za vse dijake, nekatere športne dneve, športne popoldneve in šolo v naravi pa ponudi tudi v okviru vsebin, ki jih dijak izbira prosto. • V prvem, drugem in tretjem letniku imajo dijaki dva obvezna športna dneva, v četrtem pa enega (35 ur obveznih vsebin). Šola pa naj ponudi letno še tri športne dneve v okviru vsebin, poimenovanih dijakova prosta izbira.

27. INTERESNE DEJAVNOSTINIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

28. INTERESNE DEJAVNOSTISREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE – DUALNA ORGANIZACIJA

29. INTERESNE DEJAVNOSTISREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

30. INTERESNE DEJAVNOSTIPOKLICNO-TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE