RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA

1. NAROČNIK: Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana Organizacijska enota: Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana Pogodba št.: 4300-313/2010-3 z dne 10. avgust 2010 RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA PRIPRAVA LITERATURE IN PROSOJNIC ZA TEMELJNE UČNE PROGRAME ZA PROSTOVOLJNE GASILCE Izvajalec: Gasilska zveza Slovenije, Tržaška 221, 1000 Ljubljana

2. POŽARNA PREVENTIVA TEČAJ ZA VODJE SKUPINE Avtor: Marko Tomazin, dipl. var. inž., VGČ II

3. Statistika in zakonodaja

4. Cilji požarne preventive Varovanje: LJUDJI ŽIVALI PREMOŽENJA OKOLJA Požarna preventiva

5. Požarna statistika Požarna preventiva

6. Požarna statistika Požarna preventiva

7. Število mrtvih • V Sloveniji letno umre v požarih okrog 20ljudi. • Enkratni dogodek (npr. večji požar v domu za ostarele) lahko zelo spremeni omenjene podatke. • Večina umrlih v požarih ne umre direktno zaradi požara, ampak zaradi učinkov dima in pomanjkanja kisika! Požarna preventiva

8. Temeljna zakonodaja • Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami(obravnava vse oblike naravnih in drugih nesreč ter preventivne ukrepe) • Zakon o varstvu pred požarom (obravnava požar kot zelo pogosto nesrečo ter preventivne ukrepe) • Zakon o gasilstvu(obravnava organizacijo, ki skrbi tako za operativne kot tudi preventivne ukrepe) • Zakon o graditvi objektov(med drugim obravnava varstvo pred požarom kot eno bistvenih zahtev za varnost bivanja v stavbah; uvaja tudi tehnično smernico Požarna varnost v stavbah) Požarna preventiva

9. Osnove gorenja in gašenja

10. O2 KISIK GORLJIVA SNOV ENERGIJA VŽIGA Trikotnik gorenja PRAVILNA MEŠANICA Požarna preventiva

11. Viri vžiga Vir vžiga predstavlja prisotnost energije v določeni obliki: • toplotna energija(npr. uporaba odprtih kurišč) • električna energija(npr. nastanek isker pri preboju) • mehanska energija(npr. iskrenje zaradi obdelave) • kemična energija(npr. reakcija vode s kislino) • biološka energija(npr. mikrobiološko delovanje) Požarna preventiva

12. Vzroki požarov • človeška nepazljivost, malomarnost ali namerni požigi(npr. zaradi bolezni, materialne koristi, zakrivanja sledi,…) • vroča dela na neustreznih mestih brez požarne straže(npr. uporaba odprtega plamena, varjenje, brušenje,…) • naravni pojavi(npr. strela, potres, veter, vulkan,…) • električna energija(npr. neustrezna uporaba naprav, kratek stik, preobremenitve, dotrajanost el. napeljave, razelektritev nakopičene statične elektrine,…) • gradbene pomanjkljivosti(npr. dotrajanost posameznih delov zgradbe ali naprave, neustrezno vzdrževanje strojev in naprav, nenamenska uporaba objektov,…) • samovžigi(kemijski, biološki) • eksplozije(fizikalne, kemijske) Požarna preventiva

13. O2 KISIK DUŠENJE GORLJIVA SNOV ODSTRANJEVANJE ENERGIJA OHLAJEVANJE “četrta stranica” – prekinjanje verižne reakcije gorenja – KEMIČNA INHIBICIJA Trikotnik gašenja Požarna preventiva

14. Gradbeni ukrepi

15. Gradbeni materiali Negorljivi gradbeni materiali– ne vsebujejo organskih snovi • se ne morejo vžgati; • ne prispevajo k požarni obremenitvi; • ne omogočajo širjenja požara s plameni, ampak le s prenosom toplote. PRIMERI: armiran beton, jeklo, aluminij, opeka, steklo Gorljivi gradbeni materiali – pretežno vsebujejo ogljik in vodik • nad Tvžig gorijo s plamenom in žarom • omogočajo prenos požara s plameni in različnimi načini prenosa toplote • prispevajo k požarni obremenitvi • delimo jih še po vnetljivosti - težko vnetljive (ko plane odmaknemo, ugasnejo ali tlijo) - normalno vnetljive (po vnetju gorijo naprej) - lahko vnetljive (gorijo hitro, jih ni dovoljeno uporabljati za gradnjo) PRIMERI: les, umetne mase-plastika, poliuretan PU Požarna preventiva

16. Razvrstitev materialovglede odziva na ogenj Požarna preventiva

17. Požarna odpornost gradbenih elementov • Gradbeni elementi so proizvodi iz gradbenih materialov. • Požarna odpornost je lastnost gradbenih elementov, da določen čas izpolnjujejo določene osnovne in dodatne kriterije, ki so predvideni za posamezne vrste elementov. R – nosilnost E – celovitost I – izolativnost Požarna preventiva

18. Primeri uporabe gradbenih elementov neustrezen prehod el. instalacij ustrezen prehod el. instalacij neustrezno izvedeni tehnološki prehodi omogočili prenos požara ustrezno izveden tehnološki prehod Požarna preventiva

19. Primeri uporabe gradbenih elementov požarna vrata po požarnem preizkusu ščitenje jeklene konstrukcije ščitenje predora s spuščenim stropom spuščen strop Požarna preventiva

20. Požarni sektor • To je del stavbe, ki je sestavljen iz enega ali več prostorov. • Zgrajen je tako, da je za določeno časovno obdobje omejeno širjenje požara iz tega sektorja v sosednje požarne sektorje. Požarna preventiva

21. Vloga požarnega sektorja Proizvodna hala Meje požarnega sektorja so zdržale do prihoda gasilcev. Otroški vrtec Ker je bila streha vrtca enoten požarni sektor, se je požar hitro razširil na celoten objekt. Požarna preventiva

22. Omejevanje širjenja požara po zgradbi Požarne zidove brez odprtin je treba zgraditi tudi takrat, kadar premajhna razdalja med zgradbami ne preprečuje prenosa požara iz zgradbe na zgradbo. Požarna preventiva

23. Omejevanje širjenja požara med zgradbami Možnost prenosa požara iz zgradbe na drugo zgradbo zaradi:- toplotnega sevanja,- vročih dimnih plinov,- plamenov,- leta isker. MOŽNI UKREPI: - ustrezna oddaljenost, - požarni zid,- uporaba negorljivih materialov,- vgrajene naprave za gašenje Požarna preventiva

24. Dostopi za gasilce Standard SIST DIN 14090 določa vrste površin za gasilce ob zgradbi: • dostopne poti za gasilce(peš dostop do objekta) • dovozne poti(dovoz vozil in opreme) • postavitvene površine(za naprave za reševanje z višin) • delovne površine(za uporabo opreme iz vozil) Požarna preventiva

25. Evakuacijske poti • zadostno število; • na ustreznih lokacijah v zgradbi; • ustrezne širine glede na število uporabnikov; • ustrezne dolžine glede na hitrost gibanja uporabnikov; • požarno odporne, kjer je potrebno; • ustrezno označene in osvetljene (varnostna razsvetljava), • brez ovir in proste v smeri umika, • lahko dostopne, enostavne in varne za uporabo med požarom ali pretečo drugo nevarnostjo. Požarna preventiva

26. Vpliv pasivne zaščite na gašenje in reševanje • Primer 1 • Napadalne skupine se osredotočijo na gašenje požara. • Mejo s sosednjim sektorjem le skupine le nadzirajo. • Potrebnega je manj moštva, vode, vložene energije. • Škoda je manjša. • Primer 2 • Napadalne skupine se soočijo s požarom na celotnem objektu. • Težko je določiti prioritete. • Kljub omejevanju širjenja je zaradi težkega in nevarnega dostopa zelo težko ustaviti požar. • Škoda je velika. Požarna preventiva

27. Vpliv pasivne zaščite na gašenje in reševanje • Primer 3 • Jeklena strešna konstrukcija je požarno zaščitena. • Zaradi tega bo zdržala predvideni požar skozi daljši čas (1h, 2h, 3h). • Možnost pogasitve razvitega požara je bistveno večja. • Primer 4 • Napadalne skupine se soočajo s požarom v podzemni garaži. • Zaradi velike toplotne obremenitve in nepopolne ali neizvedene zaščite konstrukcije (ali ukrepov APZ) pride do porušitve dela objekta. Požarna preventiva

28. Tehnični ukrepi

29. Gasilna sredstva Požarna preventiva

30. Gasilna odeja Učinki gasilnih sredstev • VODA: najboljši ohlajevalni učinek; • GASILNA PENA: dušilni učinek, preprečuje izhlapevanje; • GASILNI PRAH: antikatalitični, dušilni in ohlajevalni učinek; • NADOMESTKI HALONOV (FM 200, Pyrogen): antikatalitični in ohlajevalni učinek; • INERTNI PLINI (CO2, Inergen, Argonit): dušilni učinek; • PRIROČNA GASILNA SREDSTVA (zemlja, mokra krpa, gasilna odeja) – dušilni in ohlajevalni učinek; Požarna preventiva

31. Osnovni elementiaktivne požarne zaščite Požarna preventiva

32. Vrste avtomatskih javljalnikov Požarna preventiva

33. Sistemi za gašenje z vodo suhi sprinkler mokri sprinkler • Sestavni deli sprinkler sistema: • posoda z gasilno vodo • šprinkler črpalka • suha alarmna ventilska postaja • mokra alarmna ventilska postaja • suha šprinkler mreža (vgrajeni stoječi šprinklerji, razporejeni cevovodi) • mokra šprinkler mreža (vgrajen viseči šprinklerji, zaprta mreža cevovodov) • posoda z vodo pod tlakom • preizkusni vod za črpalko z merilnikom • polnilni vod za gasilce • črpalka za polnjenje rezervoarja • kompresor • mehanski alarmni zvonec • centrala požarnega javljanja • alarmno – tlačno stikalo • tlačno stikalo za zagon črpalke • električna stikalna omara Požarna preventiva

34. Sistemi za gašenje s peno Požarna preventiva

35. Sistemi za gašenje s plinskimi gasili Požarna preventiva

36. Sistemi za odvod dima in toplote primerno za pritlične zgradbe primerno za nadstropne zgradbe Požarna preventiva

37. Organizacijski ukrepi

38. Požarni red • Požarni red je interni akt posamezne organizacije, ki predpisuje konkretne ukrepe varstva pred požarom. Požarni red mora vsebovati: • organizacijo varstva pred požarom(npr. odgovorne osebe); • ukrepe varstva pred požarom, ki jih zahtevajo razmere ter ukrepe za varno evakuacijo in hitro intervencijo; predvideno mora biti tudi število uporabnikov prostorov; • navodila za ravnanje v primeru požara (npr. telefonske številke); • vrste in način usposabljanja. Požarna preventiva

39. Izvlečki in navodila Požarna preventiva

40. Namenjen je gasilcem in reševalcem. Požarni načrt mora prikazati objekt v prostoru (makrolokacija) in požarnovarnostno ureditev v njem (mikrolokacija). Požarni načrt • Požarni načrt – grafični prikaz ureditve in delov zgradbe z označenimi nevarnostmi ter napravami in sredstvi za preventivno in aktivno požarno zaščito. Požarna preventiva

41. Evakuacija • Evakuacija je organiziran umik ljudi, živali in premoženja iz objekta ali območja, ki je ogroženo zaradi požara ali druge nevarnosti. • Izvaja se po v naprej izdelanih načrtih. Evakuacijske poti v zgradbi morajo zagotoviti: • uporabnikom varen umik in možnost, da dosežejo varno mesto v zgradbi ali izven zgradbe, ne da bi jim učinki požara ali druge nevarnosti preprečevali umik, • gasilcem in reševalnim ekipam, da začnejo z iskanjem in reševanjem uporabnikov stavbe med požarom ali drugih nevarnosti. Požarna preventiva

42. Načrt evakuacije • Načrt evakuacije je grafični prikaz razporeditve prostorov in lege požarnovarnostne opreme. • Z načrtom se lahko uporabniki in pa odgovorne osebe za izvajanje evakuacije orientirajo in se na podlagi tega evakuirajo oz. pomagajo pri evakuaciji. Požarna preventiva

43. Postopki evakuacije VERTIKALNA EVAKUACIJA HORIZONTALNA EVAKUACIJA stranski ris stanovanjske zgradbe tloris bolnišnice, razdeljene na sektorje Požarna preventiva

44. Postopki reševanja • Evakuacija mora biti ob prihodu gasilcev že zaključena oz. v zaključni fazi. • Za evakuacijo skrbijo odgovorne osebe s strani zaposlenih oz. uporabnikov zgradbe. • Gasilci dobimo podatke o evakuiranih osebah in po potrebi pričnemo s postopki reševanja s pomočjo različnih postopkov in naprav. Požarna preventiva

45. Specifični ukrepi v dejavnostih

46. Požarna varnost v lesni industriji Delo z lesom zahteva posebne varnostne ukrepe zaradi: • energetske vrednosti lesa • tehnologije predelave in obdelave lesa (žaganje, brušenje, mletje itd.), • površinske obdelave z laki, • transporta lesnih delcev in prahu, • skladiščenje lesa, končnih izdelkov itd. Požarna preventiva

47. Požarna varnost v lesni industriji Možne nevarnosti in določeni ukrepi: • vžig gorljivega materiala – ukrepi preprečevanja vstopa virov vžiga, ustreznost rezil; • eksplozija lesnega prahu – ukrepi protieksplozijske zaščite (eksplozijske membrane); • skladiščenje lesnih odpadkov, lokacije; • skladiščenje izdelkov; • oddušne eksplozijske odprtine; • pnevmatski transportni sistem – najbolj pogosta lokacija gorenja, naprava za gašenje; • nevarnosti pri brizganju barv in lakov – lakirnice in varnostni ukrepi. Požarna preventiva

48. Požarna varnost v avtomobilskih delavnicah • če so večji prostori, mora biti razdeljeni na požarne sektorje (posebno ličarski del z lakirnimi kabinami),; • posebno previdni moramo biti pri vročih delih (varjenje, gretje), predvsem pri varjenju rezervoarjev za gorivo – izpust goriva, napolnitev z vodo; • potrebno je redno odstranjevanje ostankov goriva in maziva; • mastne krpe hraniti v posebnih kovinskih posodah; • vsi zaposleni morajo upoštevati varnostne predpise in požarni red, na razpolago pa mora biti dovolj primernega gasila (predvsem gasilniki); • posebna previdnost pri delu z lahko vnetljivimi tekočinami (pranje,….), saj nastajajo Ex cone v neustreznih prostorih – zato obstajajo posebne priprave za pranje in razmaščevanje brez nastajanja vnetljivih hlapov; • izvedeno javljanje požara – temperaturni javljalniki, saj je za dimne preveč motečih elementov • izvajanje ščitenja gorljivih delov avtomobila z raznimi negorljivimi prti in zaščitnimi zasloni. Požarna preventiva

49. Požarna varnost v naravnem okolju • Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (l. 2006). • Uredba pozna 5 stopenj požarne ogroženosti; • Nadzor nad izvajanjem prepovedi uporabe odprtega ognja v primeru razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti izvajajo policija, gozdarska in kmetijska inšpekcija ter inšpekcija za naravne in druge nesreče. • V gozdu je načeloma prepovedano kurjenje, razen če je prisotna požarna straža ali na za to določenem mestu. • Kurjenje je dovoljeno za potrebe kurjenja in zatiranja podlubnikov, vendar morajo biti prisotni delavci, ki imajo pripravljene zaloge vode in druge pripomočke za gašenje. • Če je kurišče urejeno, mora biti 10 m od dreves in 50 m od gozda, ogenj pa mora biti pod nadzorom. • Izdelani morajo biti načrti za dostop za gasilska vozila (Atlas protipožarnih ukrepov). Požarna preventiva

50. Literatura in viri slik • Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami; • Zakon o varstvu pred požarom; • Zakon o gasilstvu; • Zakon o graditvi objektov; • L. Bengtsson: Enclosure fires, SRSA, Stockholm, 2000; • Grm. B., Stevanovič B., Kemija v gasilstvu, GZS, Ljubljana, 2002; • Klingsohr K., Messerer J.: Vorbeugender baulicher Brandschutz, 7. Auflage, Kohlhammer, Stuttgart, 2005; • Kemper: Vorbeugender Brandschutz, 2. Auflage, Ecomed-Sicherheit, Landsberg, 2008; • Kemper: Baukunde, 2. Auflage, Ecomed-Sicherheit, Landsberg, 2007; • Zafošnik A.: Požarna preventiva, GZS, Ljubljana, 2004; • Tomazin M: Učbenik za predmet Požarna varnost, URSZR, Ljubljana, 2010; • Glavnik A., Jug A.: Priročnik o načrtovanju PV, IZS, Ljubljana, 2010; • Zbornik posveta: Aktivna požarna zaščita, SZPV, Maribor, 2002; • Verbič M., Kovčič B.: Tehnika l-lV, GZS, Ljubljana, 2004; • Gradivo za pripravo na strokovni izpit iz VPP, URSZR, Ljubljana, 2009; • Priročnik za izvajanje vročih del, SZPV, Ljubljana, 2008; • Tehnična smernica TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah; • Različni članki iz revij Požar in Gasilec. Požarna preventiva