TEKSTURA

1. TEKSTURA RECEPTOR ZA OSETOT ZA DOPIR E KO@ATA.

2. TEKSTURA TEKSTURATA SE ODNESUVA NA POVR[INATA. SE [TO POSEDUVA POVR[INA IMA TEKSTURA. IMA DVA VIDA NA TEKSTURA: TAKTILNA - DOPIR - 2D VIZUELNA - ILUZIJA - 2D

3. TEKSTURA • DEFINIRAWE NA TEKSTURATA • TEKSTURATA MO@EME DA JA • OPI[EME KOGA ]E ODGOVORIME NA • SLEDNITE PRA[AWA: • KAKOV E KVALITETOT NA POVR[INATA - MAZEN, TEKSTURIRAN ILI DVETE? • KAKVA E RELATIVNATA TE@INA NA TEKSTURATA- LESNA, SREDNA ILI TE[KA?

4. TEKSTURA GLATKOST: MAZNO ILI RAPAVO MAZNITE TKAENINI I PLETENINI SE NAPRAVENI OD FINI PRE\I I SO KOMPAKTNI I EDNOSTAVNI PREPLETKI. KOGA SO RAKA POMINUVAME PREKU OVIE TEKSTURI, GLEDAME I ^UVSTVUVAME RAMEN I GLADOK KVALITET. MAZNOSTA MO@E DA SE OPI[E NA DVA NA^INA: EDNOSTAVNO GLATKO ILI DEZENIRANO GLATKO.

5. TEKSTURA GLATKOST: MAZNO ILI RAPAVO RAPAVITE (REQEFNI) TEKSTURI NE IZGLEDAAT I NE GI ^UVSTVUVAME GLATKO. REQEFNOSTA SE FORMIRA KOGA IMAME RAZLIKA VO DLABO^INATA NA POVR[INATA NA TKAENINATA. TOA SE POSTIGNUVA PREKU PREPLETKATA ILI PRE\ATA. KOGA SO RAKA POMINUVAME PREKU OVIE TEKSTURI SE ^UVSTVUVA I SE GLEDA RAZLIKATA NA POVR[INATA.

6. TEKSTURA RELATIVNATA TE@INA NA TEKSTURATA BEZ OGLED NA TOA DALI POVR[INATA NA TKAENINATA E MAZNA ILI REQEFNA, SEKOJA TKAENINA IMA I TE@INA. IMA DVA VIDA NA TE@INA: TAKTILNA TE@INA I VIZUELNA TE@INA.   TAKTILNATA MEMORIJA NI POMAGA VO ODREDUVAWETO NA TE@INATA.

7. TEKSTURA RELATIVNATA TE@INA NA TEKSTURATA TAKTILNATA TE@INA NI POKA@UVA KOLKU E TE[KA TKAENINATA VO SPOREDBA SO DRUGA TKAENINA. ^ESTO TKAENINITE IZGLEDAAT POTE[KI ILI POLESNI ODKOLKU [TO SE PORADI BOJATA ILI PE^ATOT - [TO SE NAREKUVA VIZUELNA TE@INA. I DVATA TIPA NA TE@INI GI OPI[UVAME KAKO LESNI, SREDNO-TE[KI I TE[KI.

8. TEKSTURA TAKTILNI SVOJSTVA NA TKAENINITE ZA OPI[UVAWE NA TAKTILNITE SVOJSTVA NAJ^ESTO SE UPOTREBUVAAT SUBJEKTIVNI POIMI KAKO [TO SE: SVILENKASTO, MEKO, PLASTI^NO, VLAKNESTO, SOVITLIVA(GIBKA), TVRDA, PRIJATNA, SOMOTNA, ELASTI^NA, RETKA, MAZNA, KRUTA, TE[KA, MASIVNA, TOPLA, ^VORESTA, SUVA, OSTRA ITN.

9. TEKSTURA TAKTILNI SVOJSTVA VAKA GOLEMIOT OPSEG NA OPI[ANITE POIMI E OPTERETEN SO SUBJEKTIVIZAM I NEDOVOLNA PRECIZNOST. PORADI TOA E IZVR[ENA KLASIFIKACIJA NA ODBRANI TAKTILNI KARAKTERISTIKI SPORED PRINCIPOT NA SPOROTIVNI SVOJSTVA.

10. TEKSTURA TAKTILNI SVOJSTVA NA TKAENINITE TVRDO-MEKO ·KRUTO-SOVITLIVO ·RAPAVO-MAZNO ·ZBIENO-RASTRESITO ·ELASTI^NO-PLASTI^NO ·TOPOL OPIP-STUDEN OPIP

11. TEKSTURA TAKTILNI SVOJSTVA IZBRANI NA OVOJ NA^IN TAKTILNITE KARAKTERISTIKI MO@AT DA SE DOVEDAT VO VRSKA SO NEKOI FIZI^KO MEHANI^KI KARAKTERISTIKI, KAKO [TO SE NA PRIMER SPOSOBNOSTA ZA DRAPIRAWE, OTPORNOSTA NA TUTKAWE, DEBELINATA NA TKAENINATA, OTPORNOSTA NA PRITISOK, ELASTI^NITE I FRIKCIONITE SVOJSTVA.

12. TEKSTURA RELATIVNATA TE@INA NA TEKSTURATA TAKTILNATA TE@INA NI POKA@UVA KOLKU E TE[KA TKAENINATA VO SPOREDBA SO DRUGA TKAENINA. ^ESTO TKAENINITE IZGLEDAAT POTE[KI ILI POLESNI ODKOLKU [TO SE PORADI BOJATA ILI PE^ATOT - [TO SE NAREKUVA VIZUELNA TE@INA. I DVATA TIPA NA TE@INI GI OPI[UVAME KAKO LESNI, SREDNO-TE[KI I TE[KI.

13. TEKSTURA RELATIVNATA TE@INA NA TEKSTURATA TAKTILNATA TE@INA NI POKA@UVA KOLKU E TE[KA TKAENINATA VO SPOREDBA SO DRUGA TKAENINA. ^ESTO TKAENINITE IZGLEDAAT POTE[KI ILI POLESNI ODKOLKU [TO SE PORADI BOJATA ILI PE^ATOT - [TO SE NAREKUVA VIZUELNA TE@INA. I DVATA TIPA NA TE@INI GI OPI[UVAME KAKO LESNI, SREDNO-TE[KI I TE[KI.

14. TEKSTURA DORABOTKA NA TEKSTILNITE MATERIJALI KAKO SREDSTVO NA DIZAJNOT DORABOTKATA NA TEKSTILNITE MATERIJALI PREDSTAVUVA ZBIR NA RAZNORODNI OPERACII, SO CEL DOBIVAWE NA BROJNI ESTETSKI I KVALITETNI KARAKTERISTIKI VO SOGLASNOST SO NAMENATA I ZAMISLENIOT DIZAJN.

15. TEKSTURA SO OPERACIITE NA DORABOTKA SE PRIDONESUVA KON OSTVARUVAWETO NA OBJEKTIVNITE I SUBJEKTIVNITE SVOJSTVA NA TEKSTILNITE POVR[INI PO^NUVAJ]I OD DIMENZIONATA STABILNOST, VODOODBOJNOST, OTPORNOST NA TUTKAWE I VALKAWE DO RAZLI^EN IZGLED NA POVR[INATA, OPIPOT, SJAJOT, VOLUMINOZNOSTA I MNOGU DRUGI OSOBINI.

16. TEKSTURA • VO ZAVISNOST OD CELTA [TO SAKAME DA JA POSTIGNEME SO OPERACIITE NA DORABOTKA, POSTAPKITE NA DORABOTKA MO@AT DA BIDAT: • ^ISTO MEHANI^KA DORABOTKAPRI [TO EFEKTOT ZAVISI OD POODELNITE FIZI^KI SVOJSTVA NA TEKSTILNIOT MATERIJAL

17. TEKSTURA ~HEMISKA DORABOTKA PRI [TO KON TEKSTILNIOT MATERIJAL SE DODAVAAT NEKOI HEMISKI SOEDINENIJA ILI NIVNI SMESI ZA POSTIGNUVAWE NA ODREDENI SVOJSTVA TREBA DA SE ISTAKNE DEKA MNOGU DORABOTKI NE MO@AT DA SE VBROJAT SAMO VO ^ISTO FIZI^KI ILI MEHANI^KI, TUKU SE NIVNA KOMBINACIJA .

18. TEKSTURA POSTAPKITE ZA DORABOTKA MO@AT DA SE KLASIRAAT I SPORED EFEKTITE KOI SO NIV SE OSTVARUVAAT. A)MODIFIKACIJA NA IZGLEDOT: ·MERCERIZIRAWE ·KALANDRIRAWE ·MATIRAWE, SMALUVAWE NA SJAJOT

19. TEKSTURA B)PROMENA NA OPIPOT: ·OMEKNUVAWE ·VKRUTUVAWE ·OTE@NUVAWE ·DORABOTKA PROTIV TUTKAWE

20. TEKSTURA C)POSTIGNUVAWE NA DIMENZIONA STABILNOST ·DORABOTKI ZA POSTIGNUVAWE NA DIMENZIONA STABILNOST KAJ PAMU~NI I VISKOZNI TKAENI PROIZVODI ·DIMENZIONA STABILNOST KAJ VOLNATA ·STABILIZIRAWE NA SINTETSKITE VLAKNA

21. TEKSTURA D)PODOBRUVAWE NA UPOTREBNITE I EKSPLOATACIONITE KARAKTERISTIKI ·VODOODBOJNOST ·ZA[TITA OD INSEKTI I BAKTERII ·DORABOTKA PROTIV ZAPALIVOST