BONTON

1. BONTON

2. 1. Kadar se z nekom prvič srečamo in nas predstavijo, le kako se takrat obnašamo? Povabljeni smo na zabavo k novim sosedom. Soseda, ki smo jo že spoznali, nam predstavi še ostale člane družine. Kako se odzovemo? Gostiteljici rečemo: «Nehaj težit, teta! Pusti me pri miru, da se nagledam kaj se dogaja!« Sprejmemo roko, narahlo stisnemo in rečemo: «Me veseli. Jaz sem Jana Meglič vaša soseda, to pa je moja sestra Nina.« Potem bi se z njimi rokovala še sestra, rekoč: «Tudi mene veseli, da smo se spoznali.« Z nasmehom sprejmemo roko, se vljudno predstavimo, nato pa odhitimo na natančen ogled stanovanja, da bomo znali vse podrobnosti povedati vsem ostalim, ki niso povabljeni.

3. 2. Na zabavi se začnemo dolgočasiti, tudi to, da prejšnjo noč nismo dobro spali, ne pomaga k naši zbranosti. Kako zehanje skrijemo? • Z roko pred usti na hitro odzehamo. b. Odpiramo usta kot nilski konj, da si lahko v miru vsi ogledajo naše notranje organe in pri tem oglašujoče rjovemo. c. Ob glasnem in dolgotrajnem zehanju se še temeljito in divje pretegujemo in po možnosti poškodujemo nekaj bližnjih oseb ter s police zbijemo uro ali svetilko.

4. 3. Nenadoma nas na zabavi začne ščemeti nos. Kaj storimo z vsebino našega nosu? a. Čim dalj ga z glasnim in globokim smrkanjem vlečemo nazaj v nos. Ko ni več prostora, si ga s prstom izbrskamo ven in obrišemo ob obleko ali pohištvo. Še najbolj higienično pa je, da ga pojemo. • V čim večkrat uporabljen robec, da je že čisto trd, se zelo dolgo in glasno usekujemo. Ko s tem pritegnem pozornost vseh prisotnih, jim velikodušno razkažemo vsebino robca. Naj imajo še oni kaj od tega! • Čim bolj tiho in neopazno se useknemo v čisti robček, najbolje papirnatega, ki ga po uporabi lahko zavržemo. Seveda ne na tla.

5. 4. Po zabavi se odpravimo domov. Sledi večerna osebna higiena in predvsem skrb za zobe.Kako pa se pravilno skrbi za zobe? • Ne zmenimo se zanje in počakamo, da nam izpadejo, ker je nega za proteze enostavnejša. • Trikrat na dan ali pa vsaj zjutraj in zvečer si s krtačko in zobno pasto tri minute s krožnimi gibi drgnemo zobe. Redno obiskujemo zobozdravnika. c. Trikrat na dan grgramo kokakolo. Ob sobotah in nedeljah zobe ves dan namakamo v sladkarijah. Enkrat na mesec pa obiščemo zobozdravnika, da nam zobe pravilno očisti.

6. 5. Tudi nohti zahtevajo svojo nego. Kako pa skrbimo za nohte? • Gojimo jih do dolžine 7 cm. Taki so najbolj pripravni za brskanje po nosu, odpiranje pločevink in za pretepanje. • Skrbno jih pogrizemo do živega, ker so zdravilni in vsebujejo veliko vitaminov. Vestno zaužijemo vso umazanijo za nohti, ker vsebuje veliko za okolje škodljivih snovi in na tak način skrbimo za okolje. • Pristrižemo jih s škarjicami in jih s pilico oblikujemo do roba blazinic ter skrbimo, da so, tako kot roke nasploh, vedno čisti.

7. 6. Naslednji dan se želimo sosedom zahvaliti za prijetno zabavo. Kako pravilno telefoniramo, da napravimo dober vtis? • Pravil sploh ni, ker je telefon namenjen izključno zabavi. Vsaj dvanajst ur dnevno preživimo pri telefonu in osrečujemo znance in neznance s svojo genialnostjo. Telefonski račun naj bo kazen za starše, ker nas silijo delati domače naloge. • Na telefonski klic se javimo, rekoč: «Halo, tu stanovanje teh in teh. Želite prosim?« Kadar pa kličemo mi, rečemo: «Dober dan, tukaj ta in ta. Bi lahko govoril s tem in tem.« c. Na telefonske klice se ne javljamo, ker imamo telefonsko tajnico, kjer vsi ki kaj od nas želijo, pustijo vljudno sporočilo. Tiste, ki jim želimo klic vrniti, prijazno pokličemo čez teden ali dva, da ne izgleda, kot da imamo veliko prostega časa.

8. 7. Novi sosedje imajo otroke stare toliko kot smo mi. Seveda se želimo z njimi spoprijateljiti in jim predstaviti vse dobre strani bivanja v naši okolici. In ena od bolj zanimivih stvari je dvigalo v našem bloku. Kako se vedemo v dvigalu? a. Prednost pred vstopom v dvigalu damo starejšim ljudem, invalidom, ženskam in majhnim otrokom. Vljudno pozdravimo vse prisotne, čeprav jih ne poznamo, jih vprašamo v katero nadstropje so namenjeni, in povemo, kam gremo mi. Ne uničujemo dvigala, v njem ne kadimo in ne smetimo. b. Če se le da, z vrati priščipnemo nogo ali prste tistemu, ki želi vstopiti. Manjše otroke strašimo tako, da ustavljamo dvigalo med nadstropji. Čim pogosteje zadržujemo dvigalo v najvišjem nadstropju, in sicer tako, da ne zapremo vrat. Nobena naša vožnja z dvigalom, pa ne mine brez obveznega podpisa na steno dvigala. c. Če vidimo, da proti dvigalu hiti starejša oseba, kdo, ki kaj težkega nese, ali mamica z dojenčkom, počakamo, nato pa mu tik pred nosom zapremo vrata in se odpeljemo. Zabavno je, če se pri tem še glasno smejemo, da pokažemo ljudem, da smo dobre volje.

9. 8. Zdaj nas sosedje že dobro poznajo in nam zaupajo. Tako se najmlajši otrok v naši družbe brez težav odpravi v trgovino. Toda kako preko ceste? • Ko je promet najbolj gost, zakričimo: «Zdaj!« in potegnemo čakajoče za seboj čez cesto. Naj se še oni zabavajo ob veselem poskakovanju med drvečimi in zavirajočimi avtomobili. • Pri prehodu za pešce sami od sebe ponudimo pomoč starim ljudem, invalidom in manjšim otrokom. Počakamo na primeren trenutek, ko je cesta prazna ali avtomobili celo ustavijo, in jih varno popeljemo čez cesto. • Ko nas slabovidna oseba poprosi za pomoč, ji odvrnemo: «Saj je cesta čisto prazna, lahko greste mirno čez ...« Nato z zanimanjem čakamo na izid.

10. 9. Sosedovih ta konec tedna ne bo doma, ker so povabljeni v goste. Njihov kuža žal ne more zraven. In kdo je najbolj primeren za čuvanje majhnega kužka?! Seveda mi! Toda kako se vedemo do živali? a. Najprej se temeljito pozanimamo, kakšne so njene prehrambene in življenjske navade, da je ne bi po nepotrebnem mučili. Če bomo živalco upoštevali in imeli radi tako, kakršna je, nam bo hvaležno vračala naklonjenost in nas razveseljevala. Pa naj bo to paličnjak, lipicanec, gorenjski mesojedi nagelj ali sosedov kuža. • Že takoj prvi dan jo pošteno pretepemo in ji damo čisto malo krompirjevih olupkov za kosilo, ker je zanjo zdravo, da se ne razvadi. Za vsak primer jo vedno, ko se nam približa, še malo obrcamo, da se navadi na hišne razmere. c. Gojimo jo do primerne teže, zakoljemo in pripravimo na razne načine.

11. 10. Našega druženja s sosedovim psom je žal konec. Toda za seboj moramo pospraviti, da se ne izkaže naslednji pregovor za resničnega: pusti kjer leži osel tam dlako

12. 11. Sosedje znova praznujejo. Najstarejša hčerka se je odločila, da se bo poročila. Na zabavo smo povabljeni tudi mi. Žal se je naš popoldanski dremež zavlekel in na zabavo pridemo prepozno. Kako se bomo opravičili za zamudo? a. Bučno in s stisnjenimi pestmi vstopimo v prostor ter zakričimo: «Pridem pozno, mahnem grozno!« b. Malomarno se priklatimo in vzvišeno prezremo očitajoče poglede. Na vprašanja o vzroku zamude odvrnemo: «Zase se brigaj, debil!« c. Ko z zamudo prispemo (v razred, na zabavo ali zmenek), pozdravimo, se jasno in glasno opravičimo, kratko in iskreno razložimo razlog zamude ter izrazimo upanje, da s tem nismo preveč motili drugih. Obljubimo, da se bomo potrudili, da se to ne bi več ponovilo.

13. 12. Opravičili smo se, sedaj pa moramo slavljenki še čestitati. Ali znamo pravilno čestitati ob taki priložnosti? • Z najlepšim nasmehom na obrazu slavljencu iskreno čestitamo in mu zaželimo veliko sreče. b. Mulasto stojimo ob mami, ki nas sili čestitati in buljimo v tla. • Lopnemo ženina po rami, rekoč: «Dobro si se zašil! Koliko so ti plačali, da vzameš to grdobo?«

14. 13. Nekaj gostov je na poroko prispelo s Tajske. Z veseljem se z njimi pogovarjamo o kulturnih razlikah. Povejo nam, da pri njih božanje ali dotikanje glave ni sprejemljivo. Le zakaj? • Sčasoma otrokom začnejo lasje izpadati in postanejo plešasti. • Vrh glave predstavlja boga, ki ga moramo spoštovati in v nobenem primeru ni sprejemljivo, da bi se ga dotikali. • Nikogar ne božamo po laseh, ker je to nehigienično in se lahko okužimo s kakšno boleznijo.

15. 14. Po čestitkah mladoporočencema se odpravimo iskati nekaj za pod zob. Gostitelji so nas posadili za mizo. Kaj počnemo, medtem ko čakamo na hrano? a. Sedimo mirno, a sproščeno, s komolci ob telesu. Z zviranjem in presedanjem ne motimo sosedov za mizo. b. Čez komot ga ni! Če smo od doma pozabili prinesti zložljivo posteljo, se z gornjim delom telesa zleknemo po mizi. Kadar damo noge na mizo, si prej sezujemo čevlje. Pazimo, da ne migamo preveč z nožnimi prsti, ker to velja za spogledljivo. c. Sproščeno sedimo za mizo in čakamo, da nas postrežejo. Pod mizo pa vsake toliko koga brcnemo, vendar zelo pazljivo, da kdo ne posumi, kdo je za to odgovoren.

16. 15. Končno prinesejo hrano in nas postrežejo slavnostno pojedino. Kako pa se mi vedemo? a. Na krožnik si ne naložimo toliko hrane, da nam pada na tla. In potem si ne vzamemo še osemnajstkrat, temveč samo enkrat. b. Ves čas neumorno klepetamo. Nič hudega, če pri tem pljuvamo hrano po sosedih, saj tudi nas ne bo motilo, če stari teti, s katero se moramo pogovarjati, bingljajo rezanci iz proteze. c. Najbolj bomo imenitni, kadar kritiziramo vse, kar dobimo na krožnik. Saj ni treba, da vsi vedo, da doma jemo samo krompir in fižol, naj mislijo, da imamo vsak dan jastoga in kaviar. d. Če se že zgodi, da se nam spahuje ali kolca, damo roko pred usta in se opravičimo. e. Prtiček si zavežemo okrog vratu, da si med jedjo lahko vanj brišemo znoj in se sproti usekujemo. f. Iz sklede ali pladnja nikoli ne jemljemo s svojim priborom, temveč samo s tistim, ki se posebej za to nahaja na pladnju. g. Zobe si čistimo le z zobotrebcem in si usta pri tem zakrijemo z roko. Zobotrebec pa kasneje uporabimo še za čiščenje nohtov in ga na koncu skrivoma odložimo nazaj med neuporabljene. h. Takoj ko se pojavi pladenj s hrano, planemo nadenj in si izberemo najlepše kose. Če pomotoma začnemo jesti takega, ki nam ne odgovarja, ga še vedno lahko vrnemo na pladenj. i. Nikoli ne jemo z rokami! Tudi perutnine ne. j. Ko končamo, ostanek popijemo ali poližemo s krožnika, lahko tudi pomažemo s kruhom. Tako gostiteljem prihranimo oziroma olajšamo pomivanje. k. Zelo priljudni smo, če med jedjo ves čas cmokamo, srkamo, glasno vlečemo hrano iz lukenj v zobu in sploh čim bolj glasno opozarjamo nase in na svoj dober tek in izbran okus. Tako nas bodo zagotovo vsi opazili in nas tudi naslednjič povabili na obisk.

17. 16. Starši so nam povedali, da se roke pri mizi držijo vedno nekje na vidnem, torej na mizi. Spet nas zanima zakaj? • Včasih so ljudje pod mizo skrivali orožje in napadli svoje nič hudega sluteče sojedce in tako nihče ni upal več na obisk. • Včasih so ljudje pod mizo skrivali otroke in jih hranili, za goste pri mizi pa je zmanjkalo hrane in so bili lačni. • Če imamo roke pod mizo, nas hitro zamika, da koga uščipnemo in lahko povzročimo splošen prepir ali celo pretep pod mizo.

18. 17. Sosedje nam podarijo karto za gledališče, kjer v gledališki predstavi nastopa tudi njihov sin. Z veseljem celo popoldne izbiramo primerno obleko za gledališče, tako da zamudimo dogovorjen organiziran prevoz. Zato se v mesto odpravimo kar z avtobusom. Kako se vedemo na avtobusni postaji? a. Pretepamo se s torbami, mečemo papirčke po tleh, pišemo genialne bistroumnosti npr. Tomi je osl! po bližnjih zidovih, kričimo, pljuvamo in se butamo v čakajoče. Naj se še oni zabavajo med dolgočasnim čakanjem. b. Mirno čakamo na avtobus, ker tako ali tako vedno pride, medtem lahko klepetamo ali beremo, ne da bi pri tem vzbujali pretirano pozornost. c. Zagotovo smo najlepše vzgojeni, če s prijatelji vzamemo na piko nekoga izmed čakajočih, ga kritično opazujemo, se hihitamo, dregamo, šušljamo, očitno na njegov račun. • Na postaji zakurimo taborni ogenj, pečemo klobase in jih ugodno prodajamo.

19. 18. Ker se bojimo, da nam bo v gledališču dolgčas, se odločimo za nakup revije v bližnjem kiosku. A groza, pred nami je že dolga vrsta. Očitno bi danes vsi nekaj brali. Kako bomo tako dolgo čakali v vrsti? a. Mirno in potrpežljivo čakate in mislite na svoje najljubše reči. Če veste, da bo dolgo trajalo, si s seboj privlecite čtivo ali prijatelja. Ko pridete na vrsto lepo pozdravite. Če je treba se predstavite in jasno poveste, po kaj ste prišli. Ko odhajate, prijazno pozdravite tiste, ki še čakajo. b. Stopate po nogah drugim, se naslanjate nanje in jim dihate za ovratnik. Glasno se pritožujete čez državo, ker morate stati v vrsti, medtem ko vam umira soseda, doma jočejo lačni otroci, vi pa zamujate na letalo. c. Hladno kot mesečna noč na Aljaski, stopite mimo vrste, odrinete tiste, ki so pred vami, pomežiknete blagajničarki, izvlečete pištolo in rečete:«Mislim, da sem zdaj jaz na vrsti!«

20. 19. Končno prispemo v gledališče. Predstava se ravno pričenja. Kako se pa med predstavo obnašamo? a. Med predstavo zehamo, žvižgamo in dajemo nesramne pripombe, ker nas igralci na odru s svojim glasnim petjem motijo pri klepetu in zabavi. Najbolj usmiljeni med nami bodo ubogim kulturnikom na oder zmetali bonbončke ali še bolje nekaj zelenjave. b. Med odmorom se zleknemo čez sosednje sedeže in zadremamo ali pa dokončamo gromozanski sendvič, ki smo ga načeli med predstavo. Če odidemo v foyer-sprehajalno dvorano z okrepčevalnico, tam zbujamo pozornost s strganimi kavbojkami ali staro trenerko ter z glasnim klicanjem prijateljev in opravljanjem igralcem. c. Po končani predstavi izrazimo svoje zadovoljstvo s ploskanjem in ne z žvižganjem ali kričanjem. Pri mirnem odhodu iz dvorane damo prednost starejšim in ženskam. d. Na predstavo malce zamudimo in odidemo tik pred koncem predstave, tako da ne povzročamo gneče v garderobi.

21. 20. Našim sosedom se želimo zahvaliti za povabilo v gledališče in jih zato povabimo na ogled kino predstave. Sedaj jim imamo priložnost pokazati, da poznamo pravila lepega vedenja v kino. Torej kaj je nepravilno? a. V kino se obvezno zamuja in tako imamo priložnosti na noge dvigniti celo vrsto ljudi. Mimo njih se hrbtno drenjamo, tako da si imajo priložnost ogledati vse neumite vratove, prhljaj na suknjičih ali celo kak drug del telesa. b. V kinu na ves glas grizljamo sladkarije, čips, pokamo z žvečilnimi gumiji, mečemo papirčke po tleh ali pa celo z njimi obmetavamo vse gledalce pred nami. Se strastno poljubljamo in glasno hihitamo. c. Noge polagamo na naslonjala ali še bolje za vrat pred nami sedečih in s svojimi bistroumnimi pripombami razlagamo vsebino filma in zabavamo celo dvorano. • Zbrano gledamo film, s svojimi pripombami pa kvečjemu razveselimo soseda na levi ali desni.

22. 21. S sosedi smo sedaj že dobri znanci in predlagali so nam, naj se o svojem obnašanju pogovorimo s starši. Kaj pa naredijo naši starši, ko jih opozorimo, da se tudi oni včasih neprimerno vedejo? a. Priznajo napako in se opravičijo. b. Cele ure razlagajo, zakaj so to napravili, vendar se ne opravičijo. • Zarjovijo: «Ti boš mene učil, mulec nesramni!« in nas prebutajo.

23. Če so vaši starši reagirali, tako kot je navedeno pod : a. Čestitamo! Ste odličen pedagog, svoje starše ste vzgojili v poštene in pravične ljudi. b. Pri vzgoji staršev ste kar uspešni, vendar vam priporočamo več vztrajnosti in potrpežljivosti. • Vaši starši so trd oreh. Svetujemo strokovno pomoč.