Digital ne, hibridne in virtualne knjižnice

1. Digitalne, hibridne in virtualne knjižnice Saša Divjak

2. Skupnost Katalog tečajev Centralni sistem za upravljanje učenja (LMS) Skupinsko delo Forumi EEvaluacija Učna gradiva Samo-ocenjevanje Klepet Informiranje Knjižnica Knjižnica tečaj Tečaj Tečaj Centralna vstopna točka ! ! !

3. SIO: Slovensko izobraževalno omrežje

4. Trubar

5. Stanje v svetu • Različne skupnosti, ki so vključene v digitalne knjižnice. Pri tem se zelo razlikujejo • Koncepti, pomen, poudarki, pristop • Različne ustanove in različne discipline • Nacionalen in globalen interes • Obsežni razvojno raziskovalni projekti • Tudi v komercialnem smislu

6. Zakaj? • Razvoj informacijske družbe • Vloga znanja in zapisov znanja • Pomen zapisov v digitalni obliki • Strateški položaj informacij • Za družbo, gospodarstvo, bodočnost • Digitalne knjižnice so del te strategije • Tehnološki imperativ • Pravi trenutek za uvajanje digitalnih knjižnic

7. Potek raziskovanja in učenja

8. Zakaj ponovno izumljamo kolo? • Knjižnica nima dovolj denarja za nakup komercialnega sistema za digitalno knjižnico. • Če je razvoj lokalen, bo vse pod nadzorom. • Digitalne knjižnice so podaljšek sistemom za upravljanje s podatkovnimi bazami, potrebujemo le razvoj preprostih aplikacij. • Digitalne knjižnice delujejo na spletu, zato moramo upoštevati najnovejše predloge W3C. • Ker se tehnologija hitro razvija, moramo slediti novosti. • Študenti računalništva vedno razvijajo od začetka. • Ekipa ve, da lahko to naredi bolje. • Ta sistem mora imeti boljše zmožnosti od nekega drugega. • Ta digitalna knjižnica mora biti bolj fleksibilna in razširljiva. • To je končno prava arhitektura sistema!

9. Osnovni problemi • Kaj narediti z elektronskimi knjigami, revijami, slikami, zvoki, skupinami podatkov? • Problemi so tehnični, organizacijski, upravni, socialni, pravni, ekonomski, kulturni,...

10. Malo zgodovine: Memex (Vennever Bush) WEB

11. Definicije Digitalna knjižnica Kolekcija elektronskih virov, ki nudi dostop do sistematično organizirane zbirke digitalnih objektov. Hibridna knjižnica Nudi storitve koordinirano v mešani obliki, elektronski in papirni. Izhaja iz iskanja in dobave informacij v takem, mešanem okolju taako, da je uporabniku ponujen enoten način iskanja. Virtualna knjižnica Dostop do elektronskih informacij v vrsti oddaljenih lokacij skozi lokalni elektronski katalog ali kakšen drug medij, kot je na primer internet

12. Prehod na virtualne knjižnice • Celoto knjižnjih virov, dostopnih na spletu, lahko vidimo kot Virtualno knjižnico. Je globalna, dinamična, se razširja. Katalogizirajo jo komercialne in javne ustanove.

13. Kaj je knjižnica • Zbirka knjig, dokumentov, revij, avdio vizualnih gradiv, shranjenih in organiziranih za branje (ali izposojo). • Značilnosti • Zbirka podatkovnih objektov • Zbirka metapodatkovnih struktur • Zbirka storitev • Fokus na področje • Kontrola kvalitete • Ohranjevanje

14. Kaj so digitalne knjižnice • Elektronski viri • Vrsta informacijskih poizvedovalnih sistemov • Usmerjeni iskalni stroji • Imeniki • Zbirka elektronsko shranjene literature in metapodatkov • Podatkovne baze • Tudi internet je knjižnica v svetu digitalnih knjižnic • E-knjige(PDF) • Elektronsko založništvo, članki revij • Video posnekti • Fotografije, grafika • Zvočni posnetki in podkasti • Animacije • Simulacije • Drugi informacijski izdelki

15. National Library of Virtual Manipulatives forInteractive Mathematics (NLVM) na Univerzi Utah je zbirka programske opreme, kot so javanski apleti, ki jih lahko interaktivno uporabljamo za ponazoritev matematičnih pojmov, kot so fraktali, verjetnost, frakcije itd.

16. Značilnosti digitalnih knjižnic Vsebinsko bogateBrez fizičnih omejitevHitra dostopnostVečkratni dostop do virovPrihranek na prostoruNudijo poizvedovanjeTakojšna dostopnost novih virovPreprosto vgrajevanje v šolsko e-učno okolje Vsebine v digitalnem formatu, ki jih lahko uporabimo le s pomočjo računalnika

17. Viri in storitve digitalnih knjižnic Digital library links e-learners to Subscription resourceslibrary catalogueslicensed journal databaseselectronic book collectionsmultimedia collectionsinteractive teaching resourcesFree resources from the InternetGatewaysDirectoriesMultimedia channelsselected Internet websites (using social bookmarking)Library instruction materials in multimedia formats: library tours, interactive tutorials with quizzes and worksheetsForums for communication and interaction with othersMoodle forums

18. Primeri digitalnih knjižnic • Plačljiva naročnina • Nedostopnost, če nisi študent • Drago vzdrževanje • Trajnost • IEEE Xplore • CS Digital library • ACM digital library • ISI Web of Knowledge • Scopus • Ebscohost

19. Iskalne podatkovne baze • GoogleScholar • Scirus (370 milijonov znanstvenih virov) • Citeseer (1,5 milijon virov)

20. Prosto dostopne iskalne podatkovne baze • UCT openaccess • Internet public library • Internet archive • Cornell University • World Digital Library • The Digital Library at the University of Michigan • Universal digital library (Million Book Project) • arXiv • Project Gutenberg • Google Book Search

21. Kaj naj bi veljalo za digitalno knjižnico? • Pomembnost • Enostavnost uporabe • Iskalnost • Prenosljivost • Razširljivost • Označljivost • Sodelovanje in razprave • Združevanje (RSS) • Vgradljivost • Citiranje • Prost dostop

22. United Nations Digital Library

23. Principi razvoja digitalne knjižnice • Pričakujmo spremembe • Poznajmo našo vsebino • Vključimo prave ljudi • Načrtajmo uporaben sistem • Zagotovimo prost dostop • Upoštevajmo pravice do podatkov • Če se le da, avtomatizirajmo • Uporabljajmo standarde • Zagotovimo kvaliteto • Zavedajmo se vztrajnosti

24. Preprosta digitalna knjižnica s 4 tipi komponent

25. Tipi digitalnih knjižnic • Samostojne digitalne knjižnice • Digitalne knjižnice v federaciji • „Harvested“ Digital Library (HDL)

26. Samostojna digitalna knjižnica klasična knjižnica, ki je povsem podprta z računalniki. Vsebine so digitalizirane ali skenirane. Gradiva so lokalizirana in centralizirana.

27. Digitalne knjižnice v federaciji To je zveza samostojnih digitalnih knjižnic v mreži, organiziranih po enotni shemi. Uporabniški vmesnik je transparenten. Digitalne knjižnice so lahko heterogene.

28. Digitalna knjižnica kot mreža in center skupnosti Omrežen, necentraliziran pristop. Zanimive vire lahko najdemo preko različnih, razpršenih iskalnih točk, dostopamo pa do istega vira v knjižnici.

29. ACM Digital Library

30. IEEE Computer Society DL

31. Socialna označevanja v zbirkah digitalne knjižnice Vir lahko ima povezavo "hasAnnotation" z informacijskim objektom, ki je pojmovno ekvivalent drugim metapodatkom.

32. Porazdeljena digitalna knjižnica Distributed Digital Library is a 'virtual' library whose content is the aggregation of many independent web pages, rather than a collection of resources kept in a central school library website. Individual library pages accumulate various digital resources for the specific subject areas in school curriculum Library pages can be also focused on different age groups of students, for example, pages with resources suitable for Lower school, Middle school and Upper school

33. Networked Digital Library of Theses & Dissertation

34. National Digital Library of Theses and Dissertations A Scalable and Sustainable Approach to Unlock University Resources

35. Bibliographic Navigation Tools for Digital Libraries • SCOPUS • ELIN • Knowledge Cite Library • Database Advisor • OCLS’ FirstSearch

37. Harvested Digital Library (HDL) • To je virtualna knjižnica, ki nudi povzetek za dostop do gradiv, ki so razpršena po omrežju. Primer take knjižnice je Internet Public Library (IPL) • A HDL pomni le metapodatkes kazalci na shrambe, ki so v kibernetičnem prostoru oddaljene „le za klik“. • Take knjižnice razvijajo knjižnični profesionalci ali računalnikarji.

38. comPADRE WEB

39. MERLOT

40. Štiri stebri digitalne knjižnice Komunikacijske tehnologije Skupnost Vsebina Računalnik

41. Skupnost • Profesionalni knjižničarji • Uporabniki knjižnic • Računalnikarji • Prodajalci

42. Vsebine Metapodatkovni standardi • Dublin Core; http://dublincore.org/ • MARC 21; http://Icweb.loc.gov/marc/ • Encoded Archival Description (EAD); http://Icweb.loc.gov/ead/

43. Programska oprema za digitalne knjižnice

44. Greenstone digital library software

45. Greenstone • Greenstone is a suite of software tools for building and distributing digital library collections on the Internet or CD-ROM. It is open-source, multilingual software, issued under the terms of the GNU General Public License. • The developers of Greenstone received the International Federation for Information Processing's 2004 Namur Award for "contributions to the awareness of social implications of information technology, and the need for an holistic approach in the use of information technology that takes account of social implications."[3] • Greenstone may be used to create large, searchable collections of digital documents. In addition to command line tools for digital collection building, Greenstone has a graphical Greenstone Librarians Interface (GLI) used to build collections and assign metadata.[4]

46. DSpace

47. Primerjava programske opreme za razvoj digitalnih knjižnic • Comparison of Selected Software Systems forCreation of Digital Libraries • An evaluative study on the open source digital librarysoftwares for institutional repository: Special referenceto Dspace and greenstone digital library

48. Izzivi

49. „Osebna učna pokrajina“ in razvoj e-portfejlev

50. Miti • Internet je digitalna knjižnica • Povsem avtomatizirana knjižnica je digitalna knjižnica • Mit ene digitalne knjižnice s pogledom na zbirke digitalne knjižnice čez eno okno • Digitalne knjižnice bodo nudile bolj pravičen dostop , kjerkoli in kadarkoli • Digitalne knjižnice bodo cenejše od papirnih knjižnic