RUDOLF ŠULIGOJ

1. FIZIKA NA SMUČANJU – KURIKULARNA ALI MEDPREDMETNA POVEZAVA RUDOLF ŠULIGOJ Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2. ravni in obseg povezovanja • večpredmetna • med dvema predmetoma istega letnika • delna in horizontalna • povezuje dva predmeta v petih oddelkih iste generacije (dijaki različnih oddelkov istega letnika so lahko v isti skupini) • 5 oddelkov, 7 učiteljev, 2 predmeta • multidisciplinarna • sodelujoča predmeta nimata integriranega cilja

3. skupni povezovalni element • dejavnosti, vsebine, didaktične metode in postopki • smučanje

4. Smučanje • dijak se nauči (pravilnega) smučanja na snegu • dijak uporabi znanje in izkušnje pri skupinskem reševanjuproblemov • zgodovina smučke, varnost pri smučanju • videoanaliza smučanja • dijak ozavešča pravilne gibe, premike posameznih delov telesa, in telesa kot celoto; dijak pridobiva izkušnje pri smučanju ne glede na zahtevnost skupine • dijaki skupinsko rešujejo probleme, ki so zastavljeni tudi na podlagi pridobljenih izkušenj na smučiščih

5. delovni list 1. Na spodnji sliki je smučar na klancu. Navzdol se giblje premo enakomerno. A. Narišite sledeče zunanje sile: - silo teže, ki je posledica smučarjeve mase v gravitacijskem polju Zemlje, - silo podlage, - silo upora (tu upoštevajte, da jo lahko razstavimo na dve med seboj pravokotni komponenti: silo čelnega upora, ki nasprotuje smeri gibanja smučarja in je zato vzporedna s smerjo gibanja ter silo dinamičnega upora, ki zaradi obtekanja zraka dviguje smučarja in je pravokotna na smer gibanja) Ko je hitrost smučarja okoli 20 kmh-1, je sila upora majhna – reda velikosti 10 N. Sila upora je premo sorazmerna s kvadratom hitrosti. B. Silo teže razstavite na dve med seboj pravokotni komponenti in ju poimenujte.  C. Silo podlage razstavite na dve med seboj pravokotni komponenti in ju poimenujte. D. Desno od smučarja imate dovolj prostora, da narišete še enega na večji strmini. Tudi v tem primeru narišite vse zunanje sile na smučarja. E. Kako večanje naklona vpliva na velikost in smer zunanjih sil? Ugotovitve zapišite.

6. Zapišite zakon o ravnovesju sil za smučarja. V nekem trenutku smučar spremeni svoj položaj tako, da se pomakne nekoliko nazaj in nižje. Hitrost smučarja po spremembi položaja je manjša od hitrosti v začetnem položaju. Na tekmah svetovnega pokala imajo pomembno vlogo serviserji smuči. Zapišite kako lahko serviser smuči vpliva na čas, ki ga potrebuje tekmovalec od starta do cilja? Risanje grafov funkcij različnih gibanj.

7. refleksija • Celodneven, sproščen način dela je dijakom zelo blizu. Odziv večine je bil pozitiven. Sprva so bili presenečeni. V njihovih očeh sem videl radovednost. Pri razdelitvi delovnih listov sem doživljal dijake podobno kot v šoli - čutil sem njihov odpor do reševanju nalog. Po slabem začetku pa so bili vse bolj zagnani, da bi rešili ves delovni list. • Dijakom je bil tak način dela všeč in so imeli željo ostati v Bovcu ne samo 3 dni, temveč ves teden (od ponedeljka do petka). • Pri iskanju rešitve problema, naloge v skupini sem bil pozitivno presenečen nad zelo izrazitimprenosom znanja in izkušenj med dijaki. • Pogled na smučanje predstavljen iz oči več učiteljev v kratkem časovnem obdobju. • Dijaki pri reševanju delovnih listov z osnovnimi znanji niso imeli težav. Pri zahtevnejših vprašanjih so za rešitev potrebovali seveda več časa. Z mojim namigom (po potrebi) je dobri polovici tudi uspelo. • Sproščen način dela skozi ves dan izven šolskih klopi v pozitivni klimi. Učenje na podlagi lastnih izkušenj, ki so si jih pridobili pred nekaj urami. Učenje usklajevanja mnenj in aktivnega poslušanja z dajanjem povratnih informacij. Sprememba vzdolžnega ravnotežnega položaja je povezana s spremembo sile trenja. Glede na velikost sile trenja mora smučar ustrezno spreminjati vzdolžni ravnotežni položaj, saj se spremeni smer sile podlage. Ko velikost ročice navora ni več enaka nič, smučarja pri povečanem trenju vrti v smeri naprej, pri zmanjšanju sile trenja pa zavrti smučarja v smeri nazaj. Če smučar želi ostati v enakem položaju, potrebuje več dela mišic in porablja več energije. Za spremembo smeri pri smučanju je pomemben prenos teže z ene noge na drugo. Prečni premik težišča prerazporedi obremenjenost leve in desne noge glede na sredinsko postavljeno težišče. Kadar smučar prenese vso težo na eno nogo in drugo dvigne, mora biti težišče nad obremenjeno nogo.

8. vsebinski cilji • I. in III. Newtonov z., pojem sistema in okolice, ravnovesje, razstavljanje sil, trenje in lepenje, tlak, ravnovesje navorov, opis gibanja, kinetična in potencialna energija • procesni cilji • delo v skupini, predstavitev in analiza rezultatov • pismenost –elementi vseživljenjskih znanj • raziskati primer iz vsakdanjega življenja - poiščejo povezave s silami in ovrednotijo njihov pomen,razumejo gibanje smučarja (premočrtno, krivo), razumejo pojem hitrosti in znajo znanje uporabiti pri vsakdanjem življenjskem primeru • metode dela, zadolžitve učencev • razlaga, vodeno odkrivanje, samostojno raziskovanje dijakov, reševanje delovnih listov • medpredmetne povezave • športna vzgoja (smučanje, deskanje) • matematika (vektorji, kotne funkcije)

9. splošni cilji kompleksno razmišljanje • Dijak zna brati fizikalno besedilo in ga korektno interpretirati. Dijak zna interpretirati in uporabljati fizikalne trditve, izražene z besedami in simboli. • Dijak se uči logično sklepati iz danih fizikalnih podatkov. • Dijak se uči sklepanja z indukcijo. • Dijak zna narediti preproste posplošitve. • Dijak zna pred začetkom naloge izdelati načrt reševanja naloge. • Dijak zna razdeliti sestavljeni problem na obvladljive dele. • Dijak zna analizirati različne rešitve problemov in izbrati najprimernejšo. komunikacija in predstavljanje idej • Dijak zna analizirati ustno informacijo in povezati nove informacije s svojim predznanjem. • Dijak se uči predstavljati svoje ideje pred skupino oz. razredom. sodelovanje pri skupinskem pouku • Dijak se uči sodelovanja v skupini. • Dijak zna razložiti svoje rešitve. • Dijak zna poslušati druga mnenja in se zna kritično odločiti za najboljšo možnost. • Dijak se uči prilagajanja drugim v skupini.

10. pogled naprej • večja diferenciacija • delovni list za plavalce in deskarje • … HVALA ZA POZORNOST