200 likes | 444 Views
MANNHEIMSKA ŠOLA. DRUGA POLOVICA 18. STOLETJA. RAZSVETLJENSTVO – GALANTNI SLOG. Vrnitev k naravi – odmevi med plemstvom in meščanstvom Gluckova operna reforma Mozartov Beg iz seraja Neizumetničenost Podeželska folklora Preprostost Osebni izraz…. RAZSVETLJENSTVO – GALANTNI SLOG.
E N D
MANNHEIMSKA ŠOLA DRUGA POLOVICA 18. STOLETJA
RAZSVETLJENSTVO – GALANTNI SLOG • Vrnitev k naravi – odmevi med plemstvom in meščanstvom • Gluckova operna reforma • Mozartov Beg iz seraja • Neizumetničenost • Podeželska folklora • Preprostost • Osebni izraz…
RAZSVETLJENSTVO – GALANTNI SLOG • Melodija s spremljavo • Čiste oblike • Ravnovesje med obliko in vsebino • Rameaujeva harmonija – konec kontrapunktičnega mišljenja, nova melodija • Vzorci Stamiza in Haydna – vpliv na romantiko
RAZSVETLJENSTVO – GALANTNI SLOG • 1751 –enciklopedija razsvetljenstva • Temelj splošne estetike • Spevoigra, zgled občutljivega sloga • Galantni slog – nasprotje “učenemu” kontrapunktičnemu slogu • Glasba se obrača k ljubitelju • Spevna melodika • Lahkotna ornamentika • plesi
RAHLOČUTNI SLOG, 1740‒1780 • PROTI BAROČNEMU AFEKTU IN PATOSU • NEPOSREDNI IZRAZ OSEBNEGA OBČUTJA • ČAS MANNHEIMSKE ŠOLE • Stamiz in Haydn – napoved zlate dobe simfonije in komorne glasbe • Umetnost meščanstva: saloni, koncertne dvorane • Vpliv na nacionalna gibanja
ZNAČILNOSTI GLASBE • HOMOFONIJA • SONATNA OBLIKA, prej suita, fuga • KONTRASTI • OBČUTLJIVO IZVAJANJE • DIDAKTIČNE ŠOLE ZA INŠTRUMENTE, flavta, violina • J. J. QUANTZ • L. MOZART
SONATNA OBLIKA • Od klavirja do orkestra • Dvojna tema, harmonsko nasprotje • Originalnost tematike • Tematska obdelava – izpeljava • Dramatika - v modulacijah • Umetnost prehodov • Izpisane harmonije • Cikličnost stavkov • Ljudska tematika
SONATNA OBLIKA • 1. st., Allegro • 2. st. počasen, pesemski značaj • 3. st. menuet, kasneje scerco • 4. st. finale, rondo ali sonatna forma • oblika: • Godalnega kvarteta • Simfonije • Klavirskih del • Operne uverture
SONATNA OBLIKA • Homofona spevnost • Ideal naravnosti • Vzor v ljudski pesmi • Simetrija – periodika – racionalizem • Univerzalnost, humanost • Izobraževanje meščanstva • Ideali francoske revolucije
ESTETIKA GLASBE • Platonovi vzori: glasbi vladajo: • Mera • Število • Red • Harmonija • Ustvarjalnost • Posnemanje naravnih zvokov • Umetnikova izpoved z melodijo in harmonijo
ZNAČILNOSTI ČASA • Preglednost instrumentalnih oblik • Pojav glasbene kritike • Razvoj orkestra • Dominira posvetno • Komične opere • Štiristavčnost – pravilo • Solistični koncert - tristavčnost
ZNAČILNOSTI ČASA • Spremembe v instrumentariju orkestra • Godalni kvartet – nadomesti baročni continuo • Osamosvajanje viole • Razvoj komorne glasbe – godalni kvarteti – klavirski trio • Oboe in rogovi – polnejši harmonski stavek
MANNHEIMSKA ŠOLA • Razvoj orkestralnega igranja • Zmanjševanje opernih družin • Razseljevanje čeških glasbenikov • Korenine v italijanski glasbi • Lastne poteze • Prevlada melodija – ukinitev general basa • Soda števila taktov: 2, 4, 8 • Plesi, ljudska melodika
MANNHEIMSKA ŠOLA • Tematska gradnja • Motivično delo • Variirane oblike • Kontrasti namesto baročnih afektov • Temi: T – D • Sestava orkestra 1756: 20 vl, 4 vio, 4 vč, 2 kb, 2 fl, 2 ob, 2 fg, 4 horni, trobente, pavke v paru • Menuet še ni stalnica
MANNHEIMSKA ŠOLA • Crescendo – ni terasaste dinamike • Manheimski vzdih – ton zastane pred razrešitvijo • Tema na razloženih akordih • Karakteristične figure na sosednjih tonih • Okraski: tremolo, pavza, dinamična, agogična znamenja, hitri preobrati, dramatičnost…
MANNHEIMSKA ŠOLA • Samostojni stavki pihal • Priljubljenost klarineta • Rogovi – vloga zadržanih tonov – orkestrski pedal • Podvajanje instrumentov v parih • Ozke lege • Lesena pihala po registrih nad godali
VPLIVI MANNHEIMSKE ŠOLE • HAYDN • Široka lega vseh inštrumentov • Pihala pomakne med godala • Svetlejše barve • Mešani zvok BEETHOVEN Godala nad pihali Enakomernejša razporeditev instrumentov Močni učinki posameznih instrumentov
JAN VACLAV STAMITZ (1717‒1757) • Čeh po rodu • Od 1741 deloval na dvoru v Mannheimu • Od 1745 dvorni kapelnik • Orkestrski trii za 2 vl in bas • Simfonije • Violinski koncerti in sonate • Raba melodij iz češke ljudske glasbe
JAN VACLAV STAMITZ • Povečana impulzivnost glasbe • Gibkost glasbenih misli • V 1. st. utemeljil dvotematiko nasprotij • Značilni počasni stavki • V menuetih vpliv čeških plesov • Uvedel zadnji hitri stavek • Eden prvi skladateljev štiristavčne simfonije
OBVEZNI SLUŠNI PRIMERI • Johann (Jan Vaclaw) Stamitz: Orkestralni trio B-dur, op. 1