80 likes | 380 Views
TENIS. BOŠTJAN. Tenis je zelo drag šport. Najprej si moraš kupit teniški lopar. Teniške žogce -potrebuješ jih vsaj 2. Teniški ročaj ne sme bit predebel,ne prevelik glede na velikost dlani. Loparji za tenis stanejo od 13.000,00 SIT do 110.700,00 SIT .
E N D
Tenis je zelo drag šport • Najprej si moraš kupit teniški lopar • Teniške žogce -potrebuješ jih vsaj 2 • Teniški ročaj ne sme bit predebel,ne prevelik glede na velikost dlani • Loparji za tenis stanejo od 13.000,00 SIT do 110.700,00 SIT • Najcenejši teniški lopar stane 13.000,00 SIT ali še manj • Včasih si moraš na loparju zamenjati ročaj,struno… • Tenis je lahko do 4 igralcev • Za tenis potrebuješ več loparjev(če ti poči struna), nekaj teniških žog in teniško igrišče. Poznamo različne znamke izdelovalcev loparjev: Yonex, Head, Babolat, Willson, Fischer...
Teniški udarci-beking, slash… • Prvi teniški klub je bil ustanovljen leta 1899 v Celju • Med nekaj največjih v zgodovini tenisa se uvrščajo: Billie Jean Moffit King (ZDA) (1943), Björn Borg (ŠVE) (1956), Martina Navratilova (CZE) (1956), Steffi Graf (NEM) (1969), Boris Becker (NEM), John McEnroe (ZDA) • Najhitrejši servis s hitrostjo (254 km/h) je leta na turnirju v ZDA zabil Andy Roddick, prav tako iz ZDA • Najdaljši dvoboj (6 ur in 33 minut) • Prav vsak izmed njih je dosegal izvrstne reultate • Rod Laver -ZDA (1938), • Maureen Connolly -ZDA (1934-1969), • William Bill Tilden – ZDA (1893-1953), • Suzane Lengeln - FRA (1899-1938), • Jean Borotra -FRA (1898), • Henri Cochet- FRA (1901-1987), • Rene Lacoste -FRA (1905-1996), • Hellen Wills Moody ZDA (1905), • Don Budge -ZDA (1916), • Margareth Smith Court -AUS (1942),
Spodaj na desno je teniško igrišče • Tenis se lahko igra na prostem ali v dvorani • Teniško igrišče je lahko travnato, prekrito s posebnim peskom (tenisit), • Igrišče je dolgo 78 čevljev (23,77 m) in za igro posameznikov široko 27 čevljev (8,23 m), • Mreža je na sredini visoka najmanj 3 čevlje (914 mm), na obeh vpetih straneh pa 3,5 čevlja (1,06 m). • Obstajata dve teoriji za nastanek sistema točkovanja, ki v obeh primerih ne temelji na decimalnem sistemu, pač pa na geometrijskem sistemu, ki ima za osnovo št. 60. • Po letu 1876 se je tenis razširil po vsej stari celini. V Avstro-Ogrski, v kateri so bile takrat tudi slovenske dežele, se je igra širila v njenem industrijsko najbolj razvitem delu - na Češkem.
Okoli leta 1890 je bilo na Češkem že čez 500 teniških igrišč. V Pragi, Brnu, Dunaju in Gradcu so se slovenski študentje seznanili s tenisom in po tej poti so idejo tega športa ponesli v domovino. • Ivan Tavčar je bil prvi Slovenec, ki je zgradil teniško igrišče. Tavčar ni bil prvi Slovenec, ki bi zmagal na kakšnem turnirju. -Roger Federer (ŠVI) -Rafael Nadal (ŠPA) -Nikolay Davydenko (RUS) -James Blake (ZDA) -Ivan Ljubičić (HRV) -Andy Roddick (ZDA) -Tommy Robredo (ŠPA) -David Nalbandian (ARG) -Mario Ančić (HRV) -Fernando Gonzalez (ČILE) -Tommy Haas (NEM) -Marcos Baghdatis (CIP) -Tomas Berdych (ČEŠ) -David Ferrer (ŠPA) -Jarkko Nieminen (FIN) -Novak Djoković (SRB) -Andy Murray (VB) -Richard Gasquet (FRA) -Radek Stepanek (ČEŠ) -Lleyton Hewitt (AVS) -Dominik Hrbaty (SLK) -Dmitry Tursunov (RUS) -Juan Carlos Ferrero (ŠPA) -Mikhail Youzhny (RUS) -Robin Soderling (ŠVE) -Marat Safin (RUS) -Jose Acasuso (ARG) -Sebastien Grosjean (FRA) -Agustin Calleri (ARG) -Stanislas Wawrinka (ŠVI)
Prva zveza oz. organizacija je WTA, za katero igrajo ženske profesionalke, druga, katera vodi moško profesionalno konkurenco pa je ATP.