1 / 10

Inclusion E vropska tematska mreža

Inclusion E vropska tematska mreža. Kaj je Inclusion. Evropska tematska mreža

feivel
Download Presentation

Inclusion E vropska tematska mreža

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. InclusionEvropska tematska mreža Ljubljana, 1. 10. 2013

  2. Kaj je Inclusion • Evropska tematska mreža • 3-letni projekt (2009-2012), ki ga je koordinirala nacionalna agencija programa VŽU iz V. Britanije. Sodelovale so še nacionalne agencije iz Češke, Finske, Latvije, Italije, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Portugalske, Romunije, Švedske, Turčije in Slovenije – skupaj 13 držav. • Financirana je bila s strani Evropske komisije in vlad posameznih držav. • Vzpostavljena zaradi potrebe, da bi Program Vseživljenjsko učenje bolj odprli večjemu številu različnih učečih se oseb. Ljubljana, 1. 10. 2013

  3. Ozadje • Povečanje vključevanja v vseživljenjsko učenje: ključna prioriteta Evropske komisije. • Cilji: na praktične načine podpirati sodelovanje ranljivih skupin; ugotoviti ovire sodelovanju in kako jih preseči; poiskati in širiti dobro prakso; navduševati in spodbujati organizacije, da bodo bolj vključujoče. • Sklepi in ugotovitve s področja mreže Inclusion so bili posredovani EK za načrtovanje naslednje generacije programov izobraževanja in usposabljanja Evropske komisije – Programa Erasmus+. Ljubljana, 1. 10. 2013

  4. Opravljene naloge… • Raziskave ozadja in ugotavljanje trenutnega stanja po Evropi • Zbiranje rešitev in prenosljivih primerov dobre prakse (zbranih več kot 150 primerov) • Analiza študij primerov; nadaljnji razvoj baz podatkov deležnikov; publikacije za aktivno podporo razširjanju rezultatov • Skupna spletna stran mreže, poročila, delovna srečanja (seminarji v Helsinkih in Rimu, zaključna konferenca v Birminghamu), elektronske novice(dvakrat letno), razširjanje razultatov – v središču teh aktivnosti so (bili) projekti in tisti, ki v njih sodelujejo. Ljubljana, 1. 10. 2013

  5. Pomembne ugotovitve I • Analize internih Inclusion dokumentov in prispevka zunanjih svetovalcev razkrivajo, da prizadevanje da bi bilo vseživljenjsko učenje dostopno vsem, še ni realnost. Vmesna evalvacija programa VŽU sicer priznava zavezo »boju proti diskriminaciji in predsodkom kot tudi prispevek k socialni koheziji v EU«. Evalvacija sicer tudi navaja , da so »teme enakosti« del vseh akcij. • Iz zbranih primerov dobrih praks je razvidno, da je bilo veliko narejenega s strani nacionalnih agencij in organizacij, ki podpirajo ali delajo z osebami z manj možnostmi. Kljub temu je razvidno, da je delež sodelovanja oseb z manj možnostmi v Programu VŽU relativno nizek. Potrebno je zagotoviti dostop do programov za te skupine. Ljubljana, 1. 10. 2013

  6. Pomembne ugotovitve II • Struktura in akcije Programa VŽU niso zadostno odražale prioritet, vezanih na večjo odprtost in povezave med različnimi sektorji kot tudi ne dostopnosti in povečanja sodelovanja ranljivih skupin v VŽU. • Urgentno se je potrebno dogovoriti o skupni definiciji ranljivih skupin, saj so trenutno različno interpretirane na evropski, nacionalnih in programski ravni. • Težave so z učinkovitostjo diseminacije rezultatov. • Osnovni termini so različno razumljeni od države do države, zato bi morali ključni akterji razjasniti določene termine in se dogovoriti glede skupnega razumevanja. To se še posebej nanaša na termin »posebne potrebe«. Te definicije se ne razlikujejo zgolj na nacionalnih ravneh, temveč tudi na programski ravni. Ljubljana, 1. 10. 2013

  7. Glavni rezultat • 10 priporočil – manifest sprememb • Priporočila so realistična in razumna • Namenjena so vsem deležnikom – torej nacionalnim agencijam, EK, projektnim koordinatorjem itd. • Diseminacija priporočil je bila široka – tako na nacionalnih nivojih kot tudi pri evropskih institucijah Ljubljana, 1. 10. 2013

  8. Priporočila tematske mreže Potrebno je sodelovanje med različnimi področji za čim večjo sinergijo Potrebne so jasne definicije socialne vključenosti in ciljnih skupin Vzpostaviti trdno strategijo inkluzije v programu Potrebno je zagotoviti ustrezno jezikovno in kulturno podporo -priprava na mobilnosti Vseživljenjsko učenje za vse Postaviti inkluzijo kot nacionalno in evropsko prioriteto Potrebna je povečana in bolj učinkovita diseminacija in promocija Uvesti preprosto, poenostavljeno strukturo programov Potrebna je večja angažiranost za delo z ranljivimi skupinami Razviti ustrezna orodja za spremljanje vključenosti /sodelovanja Potrebno je zagotoviti zadostne finance

  9. Slovenski primeri dobrih praks • CUDV Draga: Act Well: Art and Creativity: Together Working and Learning at European Level, Grundtvig Učno partnerstvo • Društvo Mule: Garden of Plenty, LdV Mobilnost • LU Velenje:Lifelong learning telenovela (LLP telenovela), Grundtvig Učno partnerstvo • Zavod za novodobno izobraževanje: Mobility – your happy chance, LdV Mobilnost • OŠ Škofja Loka - Mesto: SAVANT: Schools Against Violence – Act, Not Tolerate, Comenius šolsko partnerstvo • Zavod Voluntariat: Volunteering for Social Inclusion, Grundtvig Učno partnerstvo • CUDV Črna: VOSIDIS, LdV TOI. • - Ljubljana, 1. 10. 2013

  10. Več informacij: • Spletna stran: www.llpinclusion.eu  • E-pošta: llpinclusion@uk.ecorys.com Ljubljana, 1. 10. 2013

More Related