KRASOSLOVJE V OSNOVNE ŠOLE NA KRASU IN TUDI DRUGOD

1. KRASOSLOVJE V OSNOVNE ŠOLE NA KRASU IN TUDI DRUGOD OHRANIMO KRAŠKO DEŽELO Z VSEMI NJENIMI LEPOTAMI TUDI ZANAMCEM Suzana Vidmar

2. KRAS V SLOVENIJI • V Sloveniji je kraškega ozemlja 44% (Habič, 1992) • Matični kras – 90% Petelinjsko jezero (foto S. Vidmar,2008)

3. KRAŠKE RELIEFNE TVORBE IMAJO: • veliko znanstveno vrednost, • učno – vzgojno vrednost, • estetsko vrednost, • uporabno vrednost, • zgodovinsko vrednost,…

4. ZAKAJ KRASOSLOVJE V OSNOVNE ŠOLE • izredno malo ur je namenjeno tej vsebini, • obravnava le pri nekaterih predmetih, • osvežitev s tem tematskim sklopom, • obogatitev pouka in obšolskih dejavnosti,…

5. NAMEN PROJEKTNEGA DELA • učenci pridobijo in poglobijo znanje o krasu, • učencem se omogoči stik z naravo, • naučijo se varovati občutljivo kraško okolje in odgovorno ravnati z naravo, • povežejo različna znanja različnih predmetnih področij, • nauče se bolje uporabljati svoja čutila,…

6. VAROVANJE NAŠIH DANOSTI • to je svet s posebnimi pokrajinskimi površinskimi in podzemeljskimi oblikami (požiralniki, zaprte depresije, jame, izviri,…), • tu je začetek razvoja krasoslovja, • pomemben ekosistem(izredno ranljiv), • uporaba podzemne vode – pitna voda,…

7. DA BI OHRANILI NARAVO MORAMO: Dobro gospodariti z njo. KAKO ? • z ustrezno zakonodajo, • delovanjem upravnih služb, • z vzgojo in izobraževanjem, • z uravnoteženimidružbeno ekonomskimi interesi okolja.

8. KAKO BOMO VSEBINE UMESTILI V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO ? • V vsa predmetna področja: • slovenski jezik-krasoslovni izrazi in njihova interpretacija, ustvarjanje poezije, proze, rebusi, uganke, križanke…; • tuj jezik-prevajanje v različne jezike, komunikacija z drugimi državami, izvor besed, mednarodni termini, …; • matematično-izračuni količin razmerij, porabe,…; • zgodovinsko-izvor poimenovanja, razvoj skozi zgodovino, …

9. KAKO BOMO VSEBINE UMESTILI V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO ? (2 del) • likovno izražanje- slike, izdelki, fotografije,…; • glasbeno izražanje-uglasbitev ustvarjene poezije, poustvarjanje zvokov narave,…; • kemija-kemijske analize, zakonitosti, …; • biologija-raziskave tal, vode, rastlin, živali, …; • geografija-geomorfologija, kartiranje, orientacija,…; varovanje okolja) in nenazadnje • mednarodno sodelovanje (mednarodna krasoslovna šola).

10. Z UPORABO VSEH ČUTIL • vid, • sluh, • tip, • vonj., • okus le z nenevarnimi snovmi

11. MAVRICA VREDNOT • red materialnega sveta, • disciplina v medsebojnih odnosih, • vztrajno sodelovanje, • prijateljstvo, • ustvarjalnost, • vedoželjnost, • ljubezen.

12. RED MATERIALNEGA SVETA • začutiti kras z vsemi čutili, • varčevanje z energijo, dobrinami, • okoljevarstvo, • urejenost infrastrukture,… DISCIPLINA V MEDSEBOJNIH ODNOSIH • kršenje pravil, • kršenje človekovih pravic, • natura 2000, • pravila, ki urejajo življenje na krasu,…

13. VZTRAJNO SODELOVANJE • sodelovanje z drugimi organizacijami: občina, druge šole, zavod za turizem, centri CŠOD, IZRK ZRC SAZU, Postojnska jama, muzeji,… • iskanje sponzorjev za projekte, • načrtovanje dela in življenja na krasu, • trženje krasa (ekološki turizem, krasoslovna šola,…),…

14. PRIJATELJSTVO • razumevanje krasa in njegovih pojavov, • ljubeča skrb za kras, • navezanost na kras, imeti rad kras, • varovanje (zaščita) krasa,… USTVARJALNOST • biti ustvarjalen na krasu: izkoristiti naravne danosti v dobro življenja, zabava,…

15. VEDOŽELJNOST • spoznavanje krasa, • učenje o krasu, • raziskovanje,… LJUBEZEN • pozitiven odnos do krasa, ljudi, dejavnosti, načrtovanja, • vse življenjsko izobraževanje in vzgajanje, • pozitiven pristop, ki nikomur ne škoduje,… .

16. UČNE OBLIKE • projektno delo • skupinsko delo • delo v dvojicah • individualno delo • individualno skupinsko delo • frontalno delo

17. UČNE METODE • delo na terenu • eksperimentalno delo • problemski pouk • delo s tekstom • delo z učnimi listi • delo z literaturo • delo z računalnikom • razgovor • diskusija

18. UČNI PRIPOMOČKI • ustrezna literatura • delovni listi • mapa s trdimi platnicami • svinčnik, radirka, barvice • termometer, kovček za terenske analize • primerna obleka in obutev • lupa in drugi pripomočki

19. DELO • skupine do 15 učencev, • v razredu, • v predavalnici, • na terenu, • v laboratoriju,…

20. DELO UČENCEV V razredu: • sodeluje v razgovoru • se pripravlja za terensko delo • eksperimentira, raziskuje,zbira podatke, beleži podatke, analizira • rešuje delovno gradivo • povezuje poglobljeno znanje na terenu in ga oblikuje v celoto • pripravi poročila o svojem delu • predstavi ugotovitve tudi drugim • povezuje predmetna področja z različnimi izdelki (poezija, proza, glasbeno poustvarjanje in ustvarjanje, likovno ustvarjanje, literarni in likovni prispevki, prevodi, prispevki za interni ali lokalni časopis, opozorila zaradi onesnaževanja, varovanje, ogrožene vrste,…).

21. DELO UČENCEV Na terenu: • izvaja praktično delo • izpolnjuje delovne liste • prepoznava zakonitosti narave • spoznava tehnike raziskovalnega dela • analizira in interpretira • občuti naravo

22. KATERA PODROČJA LAHKO RAZISKUJEMO ? Voda na krasu Fizikalno-kemijske analize vode: temperatura, pH, motnost in kalnost, vode, kationi in vode, kationi in anioni, specifična in električna prevodnost, celokupna, karbonatna in nekarbonatna trdota, , vsebnost rastopljenega kisika, kemijska in biokemijska potreba po kisiku, vsebnost organskih snovi, onesnaževanje s težkimi kovinami; Merjenje pretoka: simulacije inicijacije sledila, analize vode, izračuni zaledja, zajetja, črpanje, izraba, meritve dolžine, širine, površine, globin površinskega toka, orientacija, varovanje površinskih in podzemeljskih tokov; Rastlinstvo: popis rastlinskih vrst na določenem področju, pogostost rastlinskih vrst, ogrožene vrste, varovanje in gospodarjenje; Živalstvo: popis živalskih vrst na določenem področju, pogostost živalskih vrst, ogrožene vrste, varovanje in gospodarjenje; Življenje obvodnega sveta; Določanje onesnaženosti vode z indikatorskimi rastlinami in živalmi.

23. RAZISKOVALNA PODROČJA Tla na krasu • Lastnosti kamnin in prsti; • Raziskava in priprava talnega horizonta; • Spiranje in odnašanje prsti; • Računalniške simulacije.

24. RAZISKOVANA PODROČJA

25. RAZISKOVALNA PODROČJA Tla na krasu • Vrste krasa: pokriti, nepokrit, dinarski, alpski,…, • Površinske kraške oblike: škraplje, žlebiči, • Večje sestavljene oblike, • Ostanki jam: udornice, brezstrope jame,… .

26. RAZISKOVALNA PODROČJA Kraške jame • Oblika in vrsta jam; • Življenjske razmere v jami; • Gibanje zraka v jami; • Jamski sedimenti; • Življenje v jami; • Arheologija v jami; • Določanje starosti jam; • Ostali pojavi v jami; • Turizem in njegovi vplivi, • Poglejmo v temo in prisluhnimo tišini

27. RAZISKOVALNA PODROČJA Presihajoče jezero • Meritve, • Rastlinstvo, • Živalstvo, • Življenje na jezeru .

28. RAZISKOVALNA PODROČJA Suhi travnik • Podlaga, • Rastlinstvo, • Živalstvo, • Dejavnosti

29. RAZISKOVALNA PODROČJA Gozd • Podlaga, • Kraški pojavi v gozdu, • Rastlinstvo, • Živalstvo, • Dejavnosti, • Gozdna učna pot.

30. DRUGO • Prehrana, • Običaji, • Arhitektura, • Obrti, • Likovna umetnost, • Stare igre,…

31. DELO NA TERENU • Primer delovne naloge: Hitrost vodnega toka Propomočki: - plavajoči predmet (npr. pomaranča) - 10 m vrvice - štoparica Postopek:10 metrsko vrvico položite vzdolž vodnega brega. V vodo ob sprednjem koncu vrvice položite pomarančo in s štoparico merite, koliko časa je potrebno, da pride pomaranča do drugega konca vrvice.

32. DELO NA TERENU Če imate še kakšno pomarančo, ali pa vam je uspelo prvo ujeti, naredite to še večkrat (5-krat). (Ne tvegajte, da pri lovljenju pomaranče otrok pade v vodo. Če jo odnese , vodi ne bo škodilo. Če otroci pomarančo ujamejo, naj je ne pojedo).

33. DELO NA TERENU Izračunaj povprečno hitrost vode v potoku. Razmerje med potjo in časom potovanja nam pove hitrost (v=s/t ; v=hitrost toka [m/s], s=pot [m], t=čas [s] ). • Rezultati: PONOVITVE

34. TERENSKO DELO Razlaga: Interpretacija hitrosti vodnega toka: • Ker lebdeči predmet plava na gladini vode, ste določili hitrost na gladini. Hitrost po celem preseku vodnega toka ni povsod enaka, zato morate napraviti popravek hitrosti. Če so tla struge prekrita s prodom, je povprečna hitrost po preseku struge približno 80% izmerjene (pri gladki je odstotek nekoliko nad 80%, pri skalnem dnu pa nekoliko pod 80%) • Hitrost vodnega toka je najbolj odvisna od strmine rečnega korita in se poveča, če se poveča pretok. Med poplavami se pretok vodotoka močno poveča in povzroča močno erozijo. Strmina rečnega korita pa ne vpliva na volumen vode v vodotoku, ki ga opisuje pretok vode in kaže množino vode, ki v določenem času steče mimo določene točke.

35. Hvala za vašo pozornost