350 likes | 634 Views
Program REŠEVANJE KONFLIKTNIH SITUACIJ V UČNIH IN SVETOVALNIH SITUACIJAH ODRASLIH UDELEŽENCEV Sandra Bohinec Gorjak, univ. dipl.kom. Projekt: Izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v izobraževanju
E N D
Program REŠEVANJE KONFLIKTNIH SITUACIJ V UČNIH IN SVETOVALNIH SITUACIJAH ODRASLIH UDELEŽENCEV Sandra Bohinec Gorjak, univ. dipl.kom. Projekt:Izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih od 2011 do 2014 Aktivnost: Usposabljanje in spopolnjevanje za andragoško delo Naloga:Programi spopolnjevanja andragoških delavcev v skladu z aktualnimi potrebami
REŠEVANJE KONFLIKTNIH SITUACIJ 1) Spoznajmo se 1) Moje ime… 2) kot… 3) ker… 2) Kako razumem besedo KONFLIKT? Kajčutim v konfliktu in kako ga doživljam? 3) Kje nabiramMOČ, da zdržim konflikte?
VSEBINA Prvi dan: 1. Teoretsko ozadje konfliktov 2. Načini odzivanja na konflikte 3. Obvladovanje konfliktov (tehnike razreševanja) 1. Čutna ostrina 2. Komunikacija
VSEBINA Drugi dan: 1. OBVLADOVANJE KONFLIKTOV (tehnike razreševanja) 1. Notranja stanja moči 2. Prepričanja in vrednote 3. Pozitivna samopodoba in samozavest
TEORETSKO OZADJE KONFLIKTOVNEKAJ DEJSTEV O KONFLIKTIH • Konflikti so VEDNO bili in vedno bodo. • Kar potrebujemo za reševanje konfliktov je NOTRANJI občutek VARNOSTI, ki omogoča SPREMINJANJE, v katerem zdržimo napetost, stres soočenja s stvarnostjo, ki je velikokrat konfliktna. • Vlaganje v MOČ, da ZDRŽIMO v stvarnosti.
Kaj je konflikt? Konflikt je srečanje neusklajenosti in neharmonije. Je stanje, ko sistem, zaradi te neusklajenosti, ne deluje optimalno. Hkrati je tudi stanje, ki sili v odzivanje in zahteva spremembe. ISKANJE REŠITEV
Vzroki za nastanek konflikta – disharmonije: • Različne predstave želenih rezultatov (sestanka, projekta…) • Različne vrednote kot osebnosti • Neustrezno komuniciranje(neposlušanje, neprožnost v slišanju stališč drugega, (ne)sprejemanje drugačnosti, nedorečenosti) • Disharmonija v odnosu (razprava o vsebini) • Pomanjkanje stika s seboj: čustvovanje, egotizem
Načini odzivanja na konflikt • negiranje, zanikanje “ga sploh zavestno ne vidimo” • potlačevanje: pogledamo vstran “se ne odzovemo” • enostransko reševanje konflikta: z izvajanjem pritiska na druge “jaz nisem kriv” • zamolčanje konflikta oziroma ga ne izrazimo “feed back” • vzroke za dejanja ali stanja pripišemo drugim “vsi drugi so krivi”, jamranje • za lastna dejanja iščemo zunanje vzroke (če bi…) • iskanje rešitev za konflikt, ki terja več časa in ki bi bila kar najboljša za oba, pri čemer vsak ohrani lastne interese in tudi dober odnos
Splošni pomisleki, 1. skupina Mogoče se bodo razjezili. Mogoče bodo užaljeni. Spravilo me bo v težave. Tega ne morem reči šefu. Nič kaj prijetno ne bo. Mogoče se pa motim. Ne bom ji več všeč. Posledice bodo boleče. Končalo se bo, da bo vpil name. Nima smisla, saj me ne bo poslušal. Splošni pomisleki, 2. skupina Saj ne more drugače. Nihče ni popoln. Vsakdo ima kakšno napako. Že brez tega ima dovolj težav. Prestar je, da bi mu to govorila. Premlada in premalo izkušena je. Saj sploh ne ve, da to počne. Preobčutljiv je. To bi ga uničilo. Samo smili se ti. PREDSTAVE – TESNOBA – VEDENJEPomisleki v tesnobnih stanjih
PODREJENI POLOŽAJ Gledamo navzgor OMAHLJIVEC Predvidevamo neuspešen rezultat, ker na drugo osebo gledamo kot na močnejšo od sebe. NADREJENI POLOŽAJ Gledamo navzdol MACOLA Močnejši smo in druga oseba je šibkejša. Nezavedno se postavimo nad sočloveka. Pomisleki v tesnobnih stanjih kažejo na to, kako vidimo svoj POLOŽAJ
VSEBINSKA IN ODNOSNA RAVEN KOMUNICIRANJA Vsebinska raven 1. Pomen, ki ga želimo prenesti sogovorniku. Odnosna raven (raven notranje moči) 1. Kaže v kakšnem odnosu sta sogovornika. 2. Način, kako se sporočilo posreduje in kako se sprejema.
BISTVO KOMUNIKACIJSKEGA PROCESA JE V UČINKU, KI GA DOSEŽEMO.
TESNOBNI POMISLEKI NAS ODVRNEJO OD TEGA, DA BI SE SPOPADLI S TEŽAVO.Zato ne spregovorimo, kot bi si želeli.OBVLADOVANJE: ni vedno nujno, da disharmonija prizadene. Vse je odvisno od 1) KOMUNIKACIJE- NAČIN in OKOLIŠČINE2) NOTRANJE MOČI
KOMUNIKACIJSKE VEŠČINEza preseganje situacij disharmonije indoseganje ustreznega načina in okoliščin • ČUTNA OSTRINA in KALIBRIRANJE • POVRATNE INFORMACIJE • ZAZNAVNE TEHNIKE (DISOCIACIJA) • AKTIVNO POSLUŠANJE 5. PRLL STRATEGIJA VODENJA
KONFLIKTE NAJBOLJE REŠUJEMO S PREPOZNAVANJEM SITUACIJ, KI LAHKO PRIPELJEJO DO KONFLIKTOV IN PRAVOČASNIM UKREPANJEM. Za to pa potrebujemo ČUTNO OSTRINO
HIERARHIJA IDEJ ČLENJENJE NAVZGOR velika slika, uglasitev, abstraktnost »Kaj dobimo,če…?« »Kaj nam bo to prineslo?« »Kaj je namen…?« »Čemu to počnemo?« »Kaj natančno…?« »Kakšne primere poznamo?« razločevanje, podrobnosti ČLENJENJE NAVZDOL
KOMUNIKACIJA je… 1) … kot ŠAH 2) … kot PARTIJA KART 3) …kot PLES NESKONČNO MOŽNA IZBIRA ODIGRANIH POTEZ
MOČ BESED Stresne besede (hormoni stresa): PROBLEM, JA, AMPAK, ZAKAJ, MORATI Izbira pozitivnih besed: • Prepovedano • Ni mogoče • Pretežko • Neprijetno • Ne moremo • Ne smete • Morate
KOMUNIKACIJSKI SLOGIOBLIKE VEDENJA oziroma ODZIVA V STRESNIH SITUACIJAH • PASIVNI • AGRESIVNI • MANIPULATIVNI • ASERTIVNI
Uporaba asertivnega besednjaka Pri asertivnem vedenju je zelo pomembno, da smo pozorni na besednjak, ki ga uporabljamo. • Izogibamo se besedam, ki prekinjajo komunikacijo oziroma ustavijo pozitivni tok komunikacije (ampak, zakaj, mimogrede, na žalost). • Uporabljamo prvoosebo ednine, ko izražamo svoje mnenje. (»Moti me, če med najinim pogovorom gledaš stran.« »Jaz bi v poročilo vključila še…«) • Ne govorimo o lastnostih osebe temveč o njenem vedenju.(»Ti si popolnoma neustvarjalen.« vs. »Na zadnjem sestanku nisi prispeval nobene ideje.«) • Uporabljamo pozitiven besednjak. Besede z negativnim prizvokom zamenjujemo s pozitivnimi. (»Tvoj problem je…« vs. »Morda bi lahko izboljšal…«; »Ne smeš zamuditi sestanka.« vs. »Vesela bom, če na sestanek prideš točno.« • Namesto posplošitev uporabljamo specifične trditve. Namesto, da nekomu očitamo, kako zanič je njegovo poročilo, povemo, kateri podatki niso točni.
Koristi asertivnega vedenja za posameznika: • Ljudje so bolj zadovoljni s seboj. • Z asertivnostjo povečujemo svojo učinkovitost in lažje dosežemo cilje. • Bolje obvladujemo konfliktne in druge težke situacije. • Občutimo lahko zmanjšano stopnjo stresa na delovnem mestu. • Izboljšujejo se medosebni odnosi in sodelovanje med posamezniki.
VSEBINA Drugi dan: OBVLADOVANJE KONFLIKTOV (tehnike razreševanja) 1. Notranja stanja moči 2. Prepričanja in vrednote 3. Pozitivna samopodoba in samozavest
VERTIKALNA MOČ Merimo – presojamo v smeri gor/dol. Lestvica: položaj, denar, znanje, inteligentnost, lepota. Ta nam je postala edino merilo. OSEBNA MOČ Ni odvisna od zunanjega dogajanja, sredstev, znanja, položaja. Odvisna je od zavedanja sebe in zmožnosti videti onkraj lestvic. Kaj upravlja naše odnose?OPREDELITEV MOČI
OSEBNA MOČprebudimo spomin nanjo • vedno je prisotna, vendar pozabljamo nanjo (preveč se ukvarjamo z vertikalno močjo) • omogoča lažje sporazumevanje z drugimi • kaže se kot: ŽARENJE, MIR, MODROST, NOTRANJI MIR, VITALNOST, POGUM, ODSOTNOST VZVIŠENOSTI • ne potrebuje potrditve drugih, spregovori tudi če je nihče ne podpira.
Osebna moč je podobna sveči, ki gori vse življenje: če dobi več kisika vzplamti, sicer pa tli.
PREPRIČANJASINTAKSA DOGODKOV OPTIMIST: - +, - +, - + Za vsakim slabim, pride dobro. Po dežju posije sonce. PESIMIST: - + -, + -, + - Če se smeješ danes, boš jokal jutri. Katero PREPRIČANJE, ki me zadržuje, mi ne dovoli, da stopim NAPREJ? Kakšna je vaša perspektiva? Katere pesmi, knjige, filme imate radi?
KONGRUENTNA KOMUNIKACIJA Virginia Satir : možna oblika odziva v neharmoničnih situacijah 1. Skladnost verbalne in neverbalne komunikacije. 2. Ko komuniciramo kongruentno, stojimo na »mestu resnice«. 3. Posredujemo sporočilo o tistem kar je, o resničnosti – kalibriranje drugih in samega sebe. »Čustva« niso »problematična«, problematično je zgolj njihovo zanikanje.
ŠTIRJE STEBRI za kompetenčno in kongruentno komunikacijo • ČUTNA OSTRINA: kalibriranje in dinamično poslušanje… Odkritost za lastno čustvovanje. 2. Krepitev OSEBNE MOČI. 3. PROŽNOST v vedenju in mišljenju (prepričanja). 4. Iskanje REŠITVE (komunikacijske kompetence)
SAMOZAVEST RASTE Z DEJANJI.“USKLADITE DEJANJA Z BESEDAMI,BESEDE PA Z DEJANJI…”William Shakespeare, Hamlet