Pedagoški etos in pedagoški eros

1. Pedagoški etos in pedagoški eros izr. prof., dr. Zdenka Zalokar Divjak, univ. dipl. psih., specialist logoterapevt

2. A. Einstein : “ Najgloblje in največje čustvo, ki smo ga zmožni, je doživetje skrivnosti. Edino iz tega vzklije pravaznanost. Komur je to čustvo tuje, kdor se več ne more čuditi in spoštovati, je duševno že mrtev…. Kdor ima svoj obstoj za nesmiseln, ni samo nesrečnik, marveč je sploh nesposoben za življenje.”

3. Človek je absolutno nedeljiva celota vseh treh razsežnosti

4. sestavljajo kemične, biološke substance ki omogočajo, da naš organizem deluje skladno, kar se navzven kaže v našem odzivanju kot zdravje oziroma bolezen kadar je to ravnovesje porušeno v največji meri določajo geni zato kot posamezniki na ta del nimamo večjega vpliva Telesni del

5. (mišljenje, čustvovanje, zaznave) pa so že v veliki meriodvisni od vplivov okolja ki odločajo o tem, kako se bodo naše sposobnosti in osebnostne lastnosti razvijale v prihodnosti Psihični procesi

6. Duhovni del naše notranjosti ni odvisen od genovin okolja ampak od naših duhovnih odločitev

7. omogoča samo kvalitativno ocenjevanje: je ali ni nam je všeč ali ni nekaj doživimo ali ne začutimo ali ne imamo radi ali ne verjamemo ali ne upamo ali ne Duhovna dimenzija

8. Problem je v tem, da se z odvzemom odgovornosti posameznik ne more več doživljati kot svobodno bitje, temveč se v njem kopiči vedno več praznine, ki jo mora napolniti z nekimi drugimi vsebinami Danes se posamezniki velikokrat doživljajo kot žrtve usode (svojih genov in ljudi, s katerimi so bili v odnosu) ker jim nihče ni znal pokazati, da so veliko bolj kot bitja genov in okolja bitja samih sebe

9. Ljudje si ne moremo izbirati lahko pa izberemo način, kako se bomo do teh okoliščin obnašali svojihstaršev življenjskihokoliščin učiteljev

10. Svoboda nam v prvem trenutkuponuja nekaj neobveznega, nekaj kar lahko prepustimo toku dogodkov, ali skrbimo za lastne užitke

11. je vedno tisto,kar je potrebnoravno tisti trenutek narediti Živeti smiselno pomeni izluščiti iz neke situacije najboljšo možnost – tisto, ki ima po našem znanju in vesti največjo vrednost Smisel

12. Vzgoja ima tem večjo moč,v čim večji meri se • ideje, • spoznavne vrednote, • spoznanja, ujemajo z dejanskostjo stvarnega življenja in dela.

13. Bivanjska praznota

14. Usmerjenost v idealno Bivanjska praznota

15. Današnja vzgoja

16. Mladi potrebujejo zastonjsko navzočnost, ki ničesar ne zahteva v zameno in je tam samo zato, ker jim je pripravljena prisluhniti

17. deluje z vso hitrostjo: bodisi na miselni ali sistemski ravni ali na ravni želja in pričakovanj h katerim jih navajajo mediji Glava današnje mladine

18. Mladostniki funkcionirajopredvsem na čustveni(velika občutljivost, ranljivost, hitra menjava razpoloženja)in ne na razumski ravnizato še niso zreli za odgovorno odločanje o spolnem vedenju.

19. Mladostniki so predvsem čustvena bitja: • zato so hitro: • prizadeti • užaljeni • preobčutljivi velikokrat odvečsamemu sebi

20. Na vedenjskem področjupostanejo: • skrivnostni • želijo biti sami • kritični do svojihnajbližjih • pasivni kar je znak • nemoči • nesprejetosti • nesmisla bivanja

21. Mladostnik lahko na nekatere stvari gleda zelo zrelotoda že pri naslednji preizkušnji omaga.

22. Izkušnje nam že leta kažejo, da mladostniki svoje potrebe po • uveljavljanju, • pripadnosti zadovoljujejo preko: • zabave, • pijače, • drog, • naključnih srečanj, • spolnosti

23. Danes je vedno več nesrečnih otrok, ki po sreči hrepenijo s pomočjo: • alkohola • cigaret • drog • nasilja, da bi napolnili svojo notranjost

24. Droge prinašajo mladim • užitek • zabavo • vzburjenje • omamo • sprostitev in tako dokazujejosvojo zrelost

25. Zaupanje in samospoštovanje sta velika garancija za zdrave socialne stike - takšne, da mladostniku ni potrebno hlastati po • užitkih, • spremembah in • prozaičnem življenju

26. Ker se večina spolnih zlorab zgodi v bližini družine, bi kazalo posvetiti posebno pozornost kvaliteti odnosov (mati-otrok, mož-žena)

27. Niso mamila tista, o katerih je potrebnovse vedeti, ampak je treba čim bolj spoznati zakonitosti življenja Starši so pripravljeni otroku vse verjeti (in zanj tudi vse urediti,) samo da otroka ne bi kaj prizadelo

28. “Ne le sina, vrnili so nam veliko več” • Janez Juvan: • “To je bila izredno težka šola, naredili smo ogromno napak. • Predvsem smo spoznali, da je brezmejno zaupanje v zasvojenega otroka čista naivnost. • Način življenja, ki ga mladostnik ubere, vodi v mamila in mamilo vodi v pokvarjeno življenje, ne pa obratno.”

29. Zadosti sem samokritičen, da najdem v svojem ravnanju z otrokom elemente, ki bi jih lahko ocenil kot krive za to, kar se je zgodilo; gre za preveč permisivno vzgojo, preveč sem upošteval njegove lastne odločitve, za tem pa se je v bistvu skrivala bojazen, da se mi bo, če bom nastopil ostreje, postavil po robu toliko, da ga ne bi več zmogel obvladati. Zelo poenostavljeno, bal sem se lastnega otroka. Po drugi strani je seveda krivda tudi na njem, ker je kot relativno odrasel in razumen človek hodil po poteh, za katere je vedel, da so nevarne. In seveda niz drugih stvari, o katerih pa bi vedeli več povedati strokovnjaki.

30. Otroke je potrebno naučiti • potrpežljivosti • da bodo v življenju laže obvladovali težke situacije • ljubezni • da jo bodo sposobni dajati naprej • spoštovanja • da bodo spoštovali sebe in druge • jim pokloniti prosti čas • da bodo čutili, da je nekomu mar zanje in bodo pozneje sposobni skrbeti za druge

31. ljubezen trdnost dajati vzgled, ki je vreden spoštovanja in posnemanja Otroci bi se morali že zelo zgodaj zavedati, da jim “bo dobro” predvsem zaradi lastnega ravnanja in ne starševske ali vzgojiteljske skrbi Naloga staršev in vzgojiteljev ni proizvajati srečo, temveč

32. Otrok od odraslih pričakuje jasne odgovore • Kaj je prav? • Kaj je dobro? • Kaj je resnica? • Kaj je pravično?

33. Doživljajske vrednote kot indirektni usmerjevalci k življenjskemu smislu Otroku je potrebno pričarati lepoto in skrivnost sveta da se zaljubi v življenje

34. Govorjenje o zdravem življenju lepoti narave izzveni kot moraliziranje Čustveni odnos do narave se lahko oblikuje le v naravi V naravo je potrebno iti zelo pogosto, da jo bomo začutili jo bomo spoznali se bomo z njo oplemenitili Narava

35. Doživljanje narave • zahteva, da smo • notranje pripravljeni, • umirjeni in • pozorni • pozornost in zavedanje sta pogoja za • občudovanje in • zanimanje

36. Doživljajske vrednote ustvarjamo z medsebojnimi odnosi z doživljanjem stvarnosti Odrasli moramo biti sposobni izžarevati ljubezen do drugega narave kulture Otroci bodo to dediščino lahko nesli s seboj v življenje

37. Otroka ne učimo,kar se lahko sam nauči • Naša pretirana vnema, da poučujemo, nas vedno zavede, da otroke učimo to, kar bi se sami od sebe veliko bolje naučili, pozabimo pa na to, kar bi jih lahko le mi naučili. • Ko postane otrok močnejši, se razvija tudi razsodnost, da znajo pravilno uporabljati svoje moči. Otrok se zaveda samega sebe.

38. Otroka ne učimo,kar se lahko sam nauči(nadaljevanje) • Če otroke s preveliko skrbjo varujemo pred vsemi vrstami neugodnosti, jim pripravljamo veliko slabega; naredimo jih mehkužne in občutljive. • Otroci so ustvarjeni za našo ljubezen in pomoč (ne pa, da jih ubogamo in se jih bojimo).

39. pogovarjati in molčatikadarnam je prav izjemno lepo Molkpomagav stiskah in težavah Z otroki se moramo znati

40. Pomembno je spoznanje, da se pri spočetju vsakega človeka spuščamo v tveganje, da ni nobenega zagotovila, da se bo to tveganje srečno končalo. V tolažbo pa nam je tudi spoznanje, da naše pedagoško delo ni obremenjeno z vso težo odgovornosti odgovorni smo za vzgled, ki ga dajemo, ne pa za njegovo učinkovitost. Poznati moramo svoje pedagoške priložnosti, da jih lahko izkoristimo in za pedagoške meje, da ne trošimo energije v napačno smer ali celo v škodo otroku. Telesna, duševna in duhovna dimenzija človeka

41. Vzgoja ima privzpostavitvi etičnih načelodločilno vlogo le-ta so se oblikovala skozi dolga tisočletja in zahtevajo dobro poznavanje zakonitosti življenja

42. 202 – nasilje v družini 540 – učni uspeh 88 – nasilje med vrstniki 178 – osamljenih 319 – koncentracija 119 – trde droge samomori, spolnezlorabe 52,4% osnovnošolcev ima TV v svoji sobi 7-letni - TV 4,1-4,5 ure na danpredmetna stopnja – 2,5-3,2 ure 20-24 otrok letno naredi samomor 74% srednješolcev iz 1. letnika v zadnjem mesecu okusilo alkohol } 8.000 deklic3.500 fantov od 12 do 17 let TOM

43. Ena tretjina mladih ob stiskah, razočaranjih pomisli na prekinitev življenja; • Mnogi nimajo v kritičnem trenutku nikogar, h kateremubi se lahko zatekli; • Svojih stisk tako ali tako sami od sebe ne znajo izraziti, ker jih takšnega pogovora ni nihče učil, zato raje pobegnejo (v “žurke”, navidezno brezbrižnost, agresijo, omamo, razvratništvo...); • Ko pa se morajo soočiti s seboj in s problemom, jih zaradi notranje osamljenosti prežema vedno večji občutek tesnobe ali celo brezizhodnosti.

44. Raziskava (2004) • 23% srednješolcev v 1. letniku je že imelo spolne odnose • 53% jih je imelo v 3. letniku • srednja starost prve spolne izkušnje se je znižala na 17 let (leta 1996 – 18,5 let) • 24% fantov in 21% deklet pri 15-tih letih je spolno aktivnih (11. mesto po zgodnjem začetku spolne aktivnosti)

45. POZITIVNEMOŽNOSTI MLADIH: kultura, narava, literatura, šport, prijateljstvo, karitas,.... računalniške igrice,televizija MOTIVARE NEGATIVNEMOŽNOSTI MLADIH: nasilništvo, droge, samomor,... Droga je realna možnost, prijetna izkušnja, veliko doživetje

46. Svojega otroka moramo dovolj močno ljubiti,da ga vzgojimov odraslega človeka Če hočemo otroka vzgajati, se moramo naučiti strpnosti, potrpljenja, sprejemanja in odpuščanja. Vzgajanje otroka pomeni učiti otroke odgovornosti in zanesljivosti. Zahteva disciplino in poslušnost.Pomeni, da so vaše oči odprte, prav tako tudi vaš razum, ne glede na okoliščine. Zaupati morate vase in svojemu otroku. Veliko nas ljubi svoje otroke tako močno, da jih pozabljamo vzgajati. Pozabljamo, da tudi oni vidijo, razmišljajo, čutijo. Pozabljamo, da tudi oni doživljajo vzpone in padce z našo pomočjo ali brez nje. Imamo jih radi, ker se jih bojimo izgubiti. Izgubimo pa jih ravno zato, ker jih pozabimo vzgajati. (N.N.) Ljubiti otroka in ga vzgajatista dve popolnoma različni stvari. Ljubiti otroka pomeni hraniti ga, učiti in voditi.Pomeni ohraniti svobodoin otroku pustiti, da ve, kdo ste, kako čutite in kaj potrebujete. Ljubezen zahteva resnico in ne le to, da otroku nudite varno zavetje,ga ščitite in mu nudite vse, kar potrebuje.Ljubezen pomeni zabavo, bolečino, veselje, solze in nobenih garancij.

47. Starši in šola • naj bi otroku ozavestili odgovornost do njegovih življenjskih nalog • premalo komuniciramo o • medsebojnih nalogah • težavah, ki jih prinaša sodobni čas

48. Dobra komunikacija pomeni: • oblikovanje medosebnih odnosov • ki niso samo pravila in predpisi, temveč • plod medosebnega druženja, izmenjave mnenj in stališč • posredovanje jasnih sporočil med starši in institucijo

49. Red in dejavnosti otrok • Starši in šola morajo uskladiti svoja stališča glede reda in dejavnosti otrok • Red otroku pomeni varnost • Dejavnosti otroka opremijo s pozitivnimi osebnostnimi lastnostmi s katerimi bo uravnaval svojo osebnost

50. Če želimo otroke usposobiti za odgovorno življenje, se morajo počutiti varne in ljubljene sposobne reševati svoje življenjske naloge