1.41k likes | 1.83k Views
Družba z omejeno odgovornostjo. Dr. Klemen Podobnik. Ustanovitev d.o.o. KDO, KAKO, KOLIKO? Ena ali več fizičnih ali pravnih oseb En ustanovitelj enoosebna družba Največ 50 ustanoviteljev/družbenikov Ob dovoljenju ministra za gospodarstvo lahko več
E N D
Družba z omejeno odgovornostjo Dr. Klemen Podobnik
Ustanovitev d.o.o. • KDO, KAKO, KOLIKO? • Ena ali več fizičnih ali pravnih oseb • En ustanovitelj enoosebna družba • Največ 50 ustanoviteljev/družbenikov • Ob dovoljenju ministra za gospodarstvo lahko več • Ni kriterijev za izdajo dovoljenja (ZGD ne predpisuje) • Omejitev števila • Francosko pravo (težave pri upravljanju in poslovanju, prenosu poslovnih deležev)
Ustanovitev d.o.o. • Družbena pogodba • Konstitutivni akt • Zakonsko določena oblika notarskega zapisa • Podpisana s strani vseh družbenikov • Pooblaščenci le z notarsko overjenim pooblastilom • Soglasna izjava vseh družbenikov
Ustanovitev d.o.o. • Družbena pogodba po ZGD • Posebna oblika societetne pogodbe • OZ 990-1008 • Posebna narava doo • Kapitalska družba (korporacija), pa VENDAR: • Ne ustanovi se s statutom • Konstitutivni akt družbena pogodba • “mehkejše” urejanje medsebojnih pravic in dolžnosti kot pri statutu
Družbena pogodba • DOO je pravna oseba korporacijskega tipa • Ali ima statut kot druge oblike korporacijskih pravnih oseb? (dd) • NE! • POGODBA, ki izraža močno povezanost med družbeniki • POGODBA, ki identificira položaje družbenikov že ob ustanovitvi
Družbena pogodba • DVOJNA NARAVA • Pogodba obligacijskega prava • Torej družbena pogodba • DOO je torej predmet družbene pogodbe • Soglasno odločanje? DA, po civilnem pravu • Statusna pogodba • Nov pravni subjekt je ustvarjen • Ima lastno naravo in osebnost • NI SOGLASNOSTI, ker velja korporacijsko načelo
Družbena pogodba • ZGD – ni popolne ureditve pogodbe • Zato – naslanjanje na splošna pravila obligacijskega prava • Npr. – pogodba je NIČNA, če je njen predmet nedopusten, nedoločen in nedoločljiv • V nasprotju s pravili ZPOmK • Pranje denarja • Kaznivo dejanje
Ustanovitev d.o.o. • Možnost preddružbe • Ustanovitelji se s posebno pogodbo zavežejo, da šele bodo ustanovili doo • V tej preddružbi urejajo svoje medsebojne odnose s pogodbo v skladu z določili OZ o družbeni pogodbi
Ustanovitev d.o.o. • Ustanovitelji • Fizične osebe • Pravne osebe • Tuje fizične in pravne osebe • ZGD ne določa posebnih omejitev! • Poslovno nesposobna oseba? • Da, če zanjo voljo oblikuje njen zakoniti zastopnik
Vsebina družbene pogodbe • 474 ZGD-1 • Pogodba mora vsebovati: • - navedbo imena in prebivališča oziroma firme in sedeža vsakega družbenika; • - firmo, sedež in dejavnost družbe; • - navedbo zneska osnovnega kapitala in vsakega osnovnega vložka posebej ter navedbo družbenika za vsak osnovni vložek; • - čas delovanja družbe, če je ustanovljena za določen čas; • - morebitne obveznosti, ki jih imajo družbeniki do družbe poleg vplačila osnovnega vložka, in morebitne obveznosti družbe proti družbenikom.
Vsebina družbene pogodbe • Delitev elementov družbene pogodbe • Konstitutivni elementi • Statusno obvezne sestavine pogodbe • Statusno pogojno obvezne sestavine • Statusno neobvezne (fakultativne) sestavine • Statusno obvezne sestavine • Navedba imena, prebivališča, firme, sedeža družbenikov • Firma, sedež, dejavnost družbe • Opredelitev zneska osnovnega kapitala
Vsebina družbene pogodbe • Navedba družbenikov • Identifikacija nosilcev pravic ter obveznosti • Firma, sedež, dejavnost • Firma (popolna in eventualno skrajšana firma) • Sedež (kraj opravljanja dejavnosti ali kraj, kjer se pretežno vodijo posli) • Dejavnost (individualizacija družbe, konkretizirana dejavnost, ni potrebno vpisati po standardni klasifikaciji dejavnosti, ne pa nedoločno!)
Vsebina družbene pogodbe • Znesek osnovnega kapitala • Gospodarska podlaga družbe • Višina izražena v tolarjih, seštevek vseh osnovnih vložkov družbenikov • Vsak osnovni vložek posebej tudi zapisan! • Odsotnost teh sestavin v pogodbi ima za posledico ničnost družbene pogodbe
Vsebina družbene pogodbe • Statusno pogojno obvezne sestavine • Določitev časa delovanja družbe • Kadar je podjetje, podjem dogovorjen za določen čas! • Podatki o stvarnih vložkih • Kadar družbenik vlaga v celoti ali delno stvarni vložek • Predmet, vrednost, znesek osnovnega vložka • Ev. pravica do vrnitve stvarnega vložka ob likvidaciji
Vsebina družbene pogodbe • Statusno fakultativne sestavine • Določila o upravljanju družbe • Sklicevanje skupščine • Pooblastila skupščine • Oblikovanje nadzornega sveta • Imenovanje poslovodje • Če niso vsebovana v pogodbi, se uporabljajo zakonska določila o upravljanju (505-510 ZGD-1)
Vpis družbe v sodni register • Vpis je konstitutivnega pomena • Status pravne osebe se pridobi z vpisom in ne s podpisom družbene pogodbe! • Poslovodja ima DOLŽNOST prijaviti družbo za vpis v register (478 ZGD-1) • Registrski organ ali točka VEM • Poleg prijave mora priložiti še:
Vpis družbe v sodni register • – izvirnik ali overjen prepis pogodbe; • – seznam družbenikov in navedbo vložkov, ki so jih prevzeli; • – poročilo o stvarnih vložkih; • – potrdilo banke o depozitu denarnih vložkov z izjavo banke, da lahko družba s sredstvi prosto razpolaga; za resničnost izjave je banka družbi odgovorna, in • – poročilo pooblaščenega revizorja o vrednosti stvarnih vložkov iz četrtega odstavka 476. člena zakona
Vpis družbe v sodni register • Registrski organ ima nadzorno funkcijo • Vpis v register se zavrne • Revizor ugotovi ali je očitno, da je poročilo o stvarnih vložkih nepravilno ali je nepopolno • Revizor ali registrski organ ugotovi, da je vrednost stvarnega vložka bistveno manjša od zneska osnovnega vložka, za katerega je dan stvarni vložek. • Sodišče mora resno preveriti resničnost zagotavljanja osnovnega kapitala! • Težko, ker ne more presojati o ekonomskih vprašanjih
Vpis družbe v sodni register • Sodišče ob vpisu presoja popolnost in veljavnost družbene pogodbe • Presoja resničnost podatkov glede bistvenih (obveznih) sestavin pogodbe • Poslovodja mora vsako spremembo družbene pogodbe prijaviti za vpis v sodni register
Pravice in obveznosti družbenikov • Pravice družbenika • Premoženjske pravice • Pravica do poslovnega deleža • Predstavlja sorazmerno vrednost osnovnega vložka ob ustanovitvi • Gre za splošni pojem za vse pravice in obveznosti, ki jih ima družbenik v družbi • Opredeljuje tudi položaj družbenika v odnosu do drugih v družbi
Pravice in obveznosti družbenikov • Pravica do udeležbe na dobičku • temeljni cilj podjetništva – dobiček • ZGD ne ureja podrobno te tematike • Gre za zakonsko pravico in je ni mogoče izključiti v pogodbi, razen če družbenik namesto tega prejme kakšno drugo pravico • Gre za pogojno pravico – realizira se lahko le, če je dosežen dobiček! • Zakon določa subsidiarno načelo, da se dobiček deli v skladu s poslovnimi deleži – če družbena pogodba ne določa drugače • Zakon varuje dobrovernega družbenika - ni mu potrebno vračati tistega, kar je prejel kot dobiček, razen v primeru, ko ni bil v dobri veri, ali pa je ali bi moral vedeti, da je bil dobiček potreben za ohranitev osnovnega kapitala
Pravice in obveznosti družbenikov • Pravica do razdelitve likvidacijske mase • Po poplačilu upnikov in vseh dolgov družbe • Likvidacijski upravitelj – razdeli premoženje med družbenike v sorazmerju do njihovih deležev • 30 dni po sprejetju sklepa o razdelitvi premoženja • Družbeniki se s pogodbo lahko dogovorijo o drugačni podlagi za razdelitev premoženja po prenehanju družbe
Pravice in obveznosti družbenikov • Pravica do drugih ugodnosti • Ponavadi gre za določene storitve, ki jih bo družba odplačno ali pa zastonj opravljala za družbenika • Zadovoljevanje posebnih potreb posameznika ali več družbenikov s poslovanjem družbe • Družbena pogodba lahko določa, da mora družba v korist enega ali več družbenikov nekaj dati, storiti ali opustiti • Tipičen primer • Povezane družbe – ena družba je ustanovljena s strani drugih za namen opravljanja računovodskih storitev družb ustanoviteljic (namen torej ni doseganje dobička, temveč zadovoljevanje potreb družbenikov)
Pravice in obveznosti družbenikov • Članske pravice družbenika • Pravice upravljanja • Pravica do izstopa družbenika • Pravica do izključitve družbenika • Pravica do informacije • Pravica do vpogleda v poslovne knjige
Pravice in obveznosti družbenikov • Pravica do izključitve družbenika • Zakonska pravica – čeprav gre za trajno razmerje – vsak družbenik ima pravico sprožiti tožbo za izključitev drugega (501/3 ZGD-1) • Lahko so pogoji in postopek izključitve določeni v družbeni pogodbi • Družbenik se ne more vnaprej odpovedati pravici do tožbe na izključitev • Obstajati morajo utemeljeni razlogi • Škoda družbi ali družbenikom, ravnanje v nasprotju s sklepi, pasiven pri upravljanju, grobo krši določila družbene pogodbe • Družbenik mora upoštevati interese družbe in se ravnati po načelu vestnosti in poštenja
Pravice in obveznosti družbenikov • PRAVICA DO INFORMACIJ • Zakonska, posebej določena pravica • Informacije in vpogled v poslovne knjige • Poslovodja mora to omogočiti na zahtevo družbenika • Omogočati dejavno sodelovanje v poslih družbe in nadzoru drugih družbenikov • Pogodba jih ne more spreminjati
Pravice in obveznosti družbenikov • PRAVICA DO VPOGLEDA V POSLOVNE KNJIGE • Podobna pravica tisti do informacij – teorija meni, da gre za enotno pravico, ki ima dva načina izvrševanja • Je neprenosljiva in je ni moč ločiti od drugih pravic • Pravica nastane z dnem, ko ustanovitelj pridobi status družbenika • Ustna, pisna informacija – izven ali na skupščini • Informirati mora poslovodja v razumnem roku – ne takoj, vendar čimprej • Prenehanje družbe še ne pomeni prenehanja te pravice • Lahko jo uveljavlja tudi proti likvidacijskemu upravitelju • Uveljavlja se s tožbo zoper družbo (513 ZGD-1)
Pravice in obveznosti družbenikov • ZAVRNITEV INFORMACIJE • V primeru, ko je glede na konkretne okoliščine moč pričakovati, da bo družbenik uporabil info v nasprotju z interesi družbe ali ji povzročil škodo, lahko poslovodja zavrne informacijo (ZGD-1 512/2) • Poleg tega – poslovodja je dolžan zavrniti informacijo, če je pričakovati, da bo uporabljena v konkurenčne namene (dober gospodarstvenik) • O zavrnitvi odločajo družbeniki z navadno večino • Gre torej za začasno zavrnitev posredovanja informacij
Obveznosti družbenikov • Temeljne obveznosti • Stranske obveznosti • Naknadne obveznosti • Zakonske obveznosti
Obveznosti družbenikov • Temeljne obveznosti • Obveznosti plačila osnovnega vložka • Premoženjska vrednost posameznega družbenika • Določen v pogodbi • Obveznost ohranjanja osnovnega kapitala
Obveznosti družbenikov • Osnovni vložek • V denarju • Vrednost izražena v SIT, tudi če se vplačuje v tuji valuti • Kot stvarni vložek • Kot stvarni prevzem • Različna struktura • Eni družbeniki v denarju, drugi kot stvarni vložek
Obveznosti plačila osnovnega vložka družbenik ne more biti oproščen! • Kogentna določba ZGD – namenjena varstvu upnikov • Ni pobotanja med obveznostjo plačila vložka in morebitno terjatvijo do družbe • Ob zamudi mora družbenik plačati zamudne obresti
Izključitev družbenika zaradi zamude (kaduciranje) • Sankcija za neplačilo oz. za zamudo pri plačilu osnovnega vložka • Zakonska določila so obvezna in se jih ne da spreminjati • NE velja za stvarne vložke • Izključen je iz družbe – preneha status družbenika • vendar njegova obveznost plačati delež še vedno VELJA • Družbeniki ga lahko terjajo za plačilo in zahtevajo še odškodnino • Družbeniki so odgovorni za preostalo plačilo – vsak družbenik je torej odgovoren za drugega, če ta ne izpolni obveznosti. • Solidarna odgovornost družbenikov • Družbeniki postanejo solastniki deleža v sorazmerju s plačilom, ki so ga prispevali
Osnovni kapital in vložki • 475 ZGD-1 • (1) Osnovni kapital (osnovna glavnica) mora znašati vsaj 7500 eurov, vsak osnovni vložek pa najmanj 50 eurov. • (2) Osnovni vložek je lahko zagotovljen v denarju ali kot stvarni vložek ali stvarni prevzem. Zanje se smiselno uporabljajo določbe 187. in prvega stavka tretjega odstavka 191. člena tega zakona. • (3) Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba prevzela in jih prišteje družbenikovemu vložku. • (4) Pred prijavo za vpis v register mora vsak družbenik zagotoviti vsaj eno četrtino osnovnega vložka, vrednost vseh zagotovljenih vložkov pa mora znašati najmanj 7500 eurov. • (5) Stvarni vložki se morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register. Če vrednost stvarnega vložka ne doseže vrednosti prevzetega osnovnega vložka, mora družbenik razliko vplačati v denarju. • (6) Osnovni vložki morajo biti družbi izročeni tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga. • (7) Vplačila denarnih vložkov morajo biti nakazana na bančni račun.
Osnovni kapital in vložki • 476 ZGD-1 • (1) Če se za ustanovitev družbe zagotovijo tudi stvarni vložki, morajo družbeniki pred prijavo za vpis v register sestaviti in podpisati poročilo o stvarnih vložkih. • (2) V poročilu se navedejo predmeti stvarnih vložkov, dejstva, ki dokazujejo, da vrednost stvarnega vložka ni manjša od višine prevzetega osnovnega vložka, in morebitne obremenitve stvarnega vložka. • (3) Če se v družbo vlaga podjetje, je treba poročilu iz prvega odstavka tega člena priložiti bilanco stanja in izkaz poslovnega izida podjetja za zadnji dve poslovni leti. • (4) Če znaša skupna vrednost, za katero se dajejo stvarni vložki, več kot 100.000 eurov, morajo družbeniki, ki prispevajo stvarne vložke, na svoje stroške zagotoviti, da stvarne vložke oceni revizor; revizorjevo poročilo je sestavni del poročila iz prvega odstavka tega člena.
Osnovni kapital in vložki • Stvarni vložki: • Nepremičnine • Premične stvari • Pravice • Podjetje • Del podjetja
Osnovni kapital in vložki • Stvarni prevzem • a) Družbenik se zaveže vplačati denarni vložek, svojo obveznost izpolni tako, da tretjemu plača vrednost stvari ali pravice, ki jo tretji izroči družbi; plačilo se prišteje družbenikovemu vložku • b) Družbenik sam nastopa kot tretji – izroči družbi stvar ali pravico, družba pa namesto plačila ta znesek prišteje njegovemu vložku
Stvarni vložki – temeljna pravila: • Objektivno določljiva gospodarska vrednost • Lastnosti, da lahko posredno ali neposredno krije obveznosti družbe • Ni potrebno, da je povezan z dejavnostjo družbe • Kredit ne more biti stvarni vložek (ni izročitve, ker se mora kredit vrniti) • Storitev ni stvarni vložek (ni izročitve) • V celoti izročljiv in izročen pred vpisom (NE torej objekt, ki še ni dokončan) • Gotovost, zanesljivost stvarnega vložka • NE pravice pod odložnim ali razveznim pogojem • NE premoženje, ki morda bo podedovano • NE terjatve do stečajnega dolžnika • DA izum, ki še ni patentiran – prinaša določeno gospodarsko korist
Stvarni vložki – temeljna pravila • Pravice kot stvarni vložki • Pravice industrijske lastnine • Avtorska pravica • Lastninska pravica • Licenca pravic industrijske lastnine … • Ugotoviti vrednost pravice na dan sklenitve družbene pogodbe • Pravica PROTI družbeniku NE MORE biti stvarni vložek • Npr. – lastna menica na znesek X • Zakaj NE? • Dolžnost izročitve vložka (korporacijska) se zamenja z obligacijsko dolžnostjo – milejše sankcije!
Stvarni vložki – temeljna pravila • Stvarne pravice kot stvarni vložki: OK • Hipoteka, užitek poslovnih prostorov… • Pravice udeležbe (delnice, deleži v drugih družbah): OK • Podjetje v celoti (aktiva & pasiva): OK • Know-how • Goodwill • Osnovni vložek vedno izražen v denarju: stvarni vložek TUDI – kot del osnovnega vložka!
Upravljanje DOO • Temeljna pravica družbenikov • Zakonska, članska, pogodbena • Članska tudi varstvena pravica (izpodbijanje sklepov skupščine) • Konstitutivnega pomena za članstvo v družbi • Načelo prepovedi ločevanja pravic • Prepovedan prenos pravice glasovanja • Prepovedan prenos pravice izpodbijanja sklepov • Prepovedan prenos pravice do obveščanja • Na nečlana družbe
Upravljanje DOO • Upravljalska upravičenja • Kdo je nosilec upravljalskih upravičenj? • Skupščina? • Družbeniki? • ZGD 2. opcija • družbeniki so individualni nosilci pravic upravljanja družbe • Skupščina je le oblika sprejemanja sklepov • Na to kaže tudi dejstvo, da lahko družbeniki odločijo, da se skupščina ne sestane odločitve pošiljajo poslovodji • Pisno, email…
Upravljanje DOO • Družbeniki kot nosilci upravljalskih upravičenj • Družbeniki odločajo: • - o sprejetju letne bilance stanja in izkaza uspeha in o razdelitvi dobička; • - o zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov; • - o vračanju naknadnih vplačil; • - o delitvi in prenehanju poslovnih deležev; • - o postavitvi in odpoklicu poslovodij; • - o ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij; • - o postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca; • - o uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju; • - o zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem; • - o drugih zadevah, za katere tako določa ta zakon ali družbena pogodba.
Upravljanje DOO • Določbe ZGD niso kogentne narave • Družbeniki lahko odločajo tudi o drugih vprašanjih pravice lahko določi družbena pogodba • Zakaj potem sploh takšna določba? • Razmejitev pristojnosti med družbeniki in poslovodjo glede vodenja družbe (če te razmejitve ni v družbeni pogodbi) • Družbeniki imajo lahko več pravic / ali • Prenesejo določene pravice na drug organ (poslovodja) • To velja tudi za sprejemanje letne bilance in razdelitev dobička
Upravljanje DOO • Sprejemanje sklepov • Družbeniki sprejemajo sklepe na skupščini • Sprejemanje sklepov ≠ prisostvovanje skupščini • Lahko se je udeležijo tudi tisti, ki jim je glasovalna pravica omejena • Lahko se odločijo (soglasno), da se skupščina ne sestane • oblika sprejemanja sklepov takrat v smislu izjav, ki jih pošiljajo poslovodji • Lahko sprejemajo sklepe po pooblaščencu
Upravljanje DOO • Kdo in kdaj skliče skupščino? • Poslovodja - • - če je to nujno za interese družbe; (o tem odloča oz. presoja poslovodja) • - če se z letno bilanco ali z bilanco med poslovnim letom ugotovi, da je izgubljena polovica osnovnega kapitala; • - v drugih primerih, določenih z zakonom ali družbeno pogodbo • VEDNO družbenike povabi, naj se pisno izjavijo, da se skupščina ne bo sestala + pošljejo glasove • Izjemoma družbeniki • Varstvo manjšinskih družbenikov zahtevajo sklic skupščine • Pogoj poslovni delež = min 10%
Upravljanje DOO • Način sklica (509 ZGD-1) • (1) Skupščina se skliče s priporočenim pismom, ki ga mora družbenik prejeti najmanj en teden pred dnem zasedanja skupščine, v njem pa mora biti naveden tudi dnevni red skupščine. • (2) Če skupščina ni pravilno sklicana, lahko veljavno sprejema sklepe le, če so navzoči vsi družbeniki. • (3) Določba prejšnjega odstavka velja tudi za sklepe o zadevah, ki niso bile najavljene na način, predpisan za sklic, vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine.
Upravljanje DOO • Glasovalna pravica (506 ZGD-1) • (1) Vsakih dopolnjenih 50 eurov osnovnega vložka daje družbeniku en glas. Družbena pogodba lahko določi, da imajo nekateri družbeniki več glasov na vsakih 50 eurov osnovnega vložka ali da je glasovalna pravica nekaterih družbenikov omejena. (2) Za družbenika lahko glasuje tudi pooblaščenec, ki ima za to pisno pooblastilo. • Kolektivno oblikovanje volje • Glasovanje po nominalnih vrednostih osnovnega vložka • Ni odločanja per capita • KAKO se odloča? • Večina oddanih glasov na skupščini • Vzdržani glasovi neoddani glasovi!!
Upravljanje DOO • Prepoved uresničevanja glasovalne pravice (506/3 ZGD-1) • Preprečevanje zlorabe glasovalne pravice družbenika v škodo družbe ali drugih družbenikov • (3) Družbenik, ki naj bi bil s sklepom skupščine oproščen obveznosti ali se sklep skupščine nanaša na pravni posel, začetek ali prenehanje spora s tem družbenikom, ne more glasovati v tej zadevi in tudi ne more izvrševati glasovalne pravice za drugega • Prepovedi NI, kadar gre za uresničevanje določenih pravic na podlagi statusa družbenika glasovanje o imenovanjih (poslovodja, prokurist) • Omejitev glasovalne pravice • Družbena pogodba • Nujno določena • Zgolj v skupnem interesu družbe
Upravljanje DOO • Varstvo manjšine • Načelo večinskega odločanja v. načelo vestnosti in poštenja… • Zato varstvo manjšinskih družbenikov • Institucionalno • Pravica do tožb (ničnost, izpodbojnost) glede sklepov skupščine • ¾ odločanje o spremembi DP • Prepoved konkurence… • Subjektivno • Predvsem pravica do informacij • Statusnopravno • Dolžnost organov, da varujejo interese manjšine (predvsem NS, če obstaja) • Z zakonskimi pravicami • Družbeniki z min 10% OK pravcia do zahteve po sklicu skupščine (445/2 ZGD) • Načelo samopomoči sami skličejo skupščino in določijo dnevni red