Uvod v korporacijsko pravo

1. Uvod v korporacijsko pravo Doc. dr. Mitja Kovač, LL.M. mitja.kovac@ef.uni-lj.si 21.10.2010

2. Uvodno • Gospodarsko statusno pravo je v osnovi proučevanje in analiziranje pravnoorganizacijskih oblik, katerih število je omejeno (numerus clausus). • Osnovni namen gospodarskih družb je opravljanje določene dejavnosti in pridobivanje dobička na trgu. • Izbira gosp. oblike je prepuščena nosilcem kapitala, za posamezne oblike zakonodaja potem določa strukturo in pogoje ustanovitve, poslovanja in prenehanja. • Obravnavamo pravni status družb, pravni položaj zasebnih združenj lastnikov kapitala v različnih oblikah, ter korporativnimi obligacijskimi razmerji.

3. uvodno • -Gospodarske družbe lahko tako opredelimo kot pravne in organizacijske oblike ter hkrati kot asociacije za koncentracijo kapitala. • -V večini imajo priznano pravno sposobnost, s tem pa je družba nosilec pravic in obveznosti v pravnem prometu, pri tem pa vsaka pravna oseba za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem po načelu popolne odgovornosti. • -Pri osebnih družbah le te odgovarjajo z vsem svojim premoženjem + družbeniki z svojim premoženjem v kolikor premoženje družbe ne zadošča za poplačilo vseh upnikov. Pri kapitalskih družbah popolna odgovornost družbe, medtem ko družbeniki odgovarjajo samo z vloženim kapitalom!

4. uvodno • -Gospodarski subjekti v skladu z zakonodajo nastopajo na trgu z namenom opravljanja gospodarske (pridobitne) dejavnosti (lahko pa opravljajo tudi nepridobitno dejavnost). • -Ločitev gospodarske družbe od podjetja! Podjetje je skupek organiziranega premoženja namenjenega opravljanju dejavnosti. Temu pa pravni red preko nosilca podjetništva (družbe) priznava status pravne osebe in le preko te družbe ima v pravnem prometu svoje pravice in obveznosti. Slo., Fr., Hr. Prizavajo pravno sposobnost z vpisom v sodni register vsem pravnoorganizacijskim oblikam, medtem ko Nemčija, Avstrija priznavata pravno osebnost samo kapitalskim družbam. • -Normativni in koncesijski sistem nastanka gospodarskih subjektov. • -Najštevilčnejši so pogoji pri ustanavljanju kapitalskih družb (kogentne norme).

5. uvodno • Osnovni kapital, oz. premoženje je v kapitalskih družbah izraženo v bilanci stanja kot eden izmed osnovnih računovodskih izkazov. V bilanci na aktivni strani izkazuješ kategorije denarja, stvari in pravic; na pasivni strani pa kategorije lastniškega ter dolžniškega kapitala. • Lastniški kapital: osnovna kategorija je osnovni kapital (služi namenu garancije za razmerja med družbo in njenimi upniki), katerega oblika in velikost ni statične narave, temveč se spreminja v odvisnosti od gospodarskih, finančnih, davčnih in ostalih družbenih ciljev.

6. Opredelitev in razvrstitev gospodarskih družb • -Gospodarska družba ima naslednje temeljne značilnosti: • Je pravna oseba • Njena dejavnost je pridobitna • Organizira se v eni od zakonsko določenih pravno-organizacijskih oblik • -Gospodarska družba je pravna oseba, in kot taka (drugače od pravne sposobnosti fizičnih oseb) je lahko: • Lastnik nepremičnin in premičnin, • Pridobivajo pravice in obveznosti • Lahko tožijo ali so lahko tožene

7. Kdaj pridobi lastnost pravne osebe? • -Z vpisom v sodni register, in to družba ki na trgu samostojno opravlja gospodarsko dejavnost kot svojo izključno dejavnost. • -Gospodarska družba se organizira v eni izmed naslednjih oblik: • a) kot osebna družba (družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba, tiha družba in dvojna družba) • b) Kot kapitalska družba (družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba) • -Vse gospodarske družbe so po ZGD-1 pravne osebe (čeprav recimo tiha družba ni niti pravna oseba niti družba – je pogodba med nosilcem tihe družbe in tihim družbenikom)

8. Oblike družb • -Naštete oblike so taksativne – zaprto, končno število (numerus clausus) pravnih oblik – to pomeni da se morajo osebe, ki nameravajo opravljati pridobitno dejavnost organizirati v eno izmed zakonsko določenih statusnih oblik. • -Poleg gospodarskih družb pa poznamo še dve obliki opravljanja gospodarske dejavnosti: • Gospodarsko interesno združenje • Samostojni podjetnik - posameznik

9. Gospodarsko interesno združenje - GIZ • -Njegov namen je olajšanje in pospeševanje opravljanja pridobitne dejavnosti članov združenja (ne pa ustvarjanje dobička). • -Vanj se lahko povezujejo osebe ali kapitalske družbe. • -Je zgolj združenje več fizičnih ali pravnih oseb in ne gospodarska družba. • -Je pa pravna oseba in se vpisuje v sodni register.

10. Samostojni podjetnik – s.p. • -Je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost s svojo izključno dejavnostjo. • -Je fizična oseba, je posameznik in ni družba.

11. Statusne značilnosti gospodarskih družb • Statusnopravne značilnosti gospodarskih družb so: • Pravna osebnost • Opravljanje dejavnosti • Firma • Sedež • Zastopanje • Odgovornost za obveznosti • Registracija v sodnem registru • Poslovne knjige • Sodelovanje delavcev pri upravljanju • Poslovna skrivnost

12. Pravna osebnost • -ZGD kot bistvo pravne osebnosti šteje: • Družbe so kot pravne osebe lahko lastnice premičnin in nepremičnin (nosilke lastninske pravice) • Lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti • Družbe imajo pasivno in aktivno legitimacijo v pravdnem postopku • -Le to pridobi v vpisom v sodni register • -Tako osebne kot kapitalske družbe so pravne osebe – izjema je tiha družba, ki ni pravna oseba (tudi GIZ je pravna oseba). • -Tudi s.p. nima samostojne pravne osebnosti.

13. Pravna osebnost • -Bistvo je, da lahko družba nastopa v pravnih razmerjih s tretjimi kot samostojni nosilec pravic in obveznosti. • -Ima tudi za posledico samostojno odgovornost za obveznosti s premoženjem družbe (razlike pri odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe). • -Vpis v sodni register: s tem trenutkom družba kot pravni subjekt nastane! Če lastniki pred vpisom v sodni register nastopajo v družbinem imenu potem odgovarja osebno z vsem svojim premoženjem, če je teh oseb več, potem odgovarjajo vsi solidarno!

14. Spregled pravne osebnosti • -Spregled pravne osebnosti je izjema od pravila, da družbeniki v določenih primerih ne odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem in to v naslednjih primerih: • a)Če so pravno osebo zlorabili za doseg ciljev, ki so zanje kot posameznike prepovedani • b) Če so pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih upnikov ali njenih upnikov • c) Če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem, ali • d) Če so v svojo korist ali v korist kake druge osebe zmanjšali premoženje družbe in so vedeli ali bi morali vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam (8. člen ZGD-1).

15. Dejavnost gospodarske družbe • -Družbe smejo opravljati vse posle, razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli. • -Družbe smejo opravljati gospodarske posle: • Le v okviru dejavnosti, ki je opredeljena s pravili družbe • Tudi vse druge posle (t.i. dovoljeni posli) ki so potrebni za njen obstoj in opravljanje registrirane dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti. • -Temeljno pravilo! Družba lahko opravlja le tiste posle, ki sodijo v krog registriranih dejavnosti (ultra vires). • -Posli ki prekoračijo vpisano dejavnost so veljavni, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev. Če tretja oseba ni v dobri veri, takšni posli niso veljavni!

16. Dejavnost • -Pod dejavnost sodijo vse tiste poslovne aktivnosti, ki jih gospodarska družba opravlja, da uresniči namen, zaradi katerega je ustanovljena. • -Pridobitna dejavnost: vsaka dejavnost, ki se izvaja na trgu za pridobivanje dobička. • -Zakon lahko določi da lahko določene družbe opravljajo samo določeno vrsto gospodarskih poslov. • -Pomožni ali stranski posli (niso registrirani so pa nujni za njen obstoj – najemanje kreditov za lastne potrebe, nakup ali prodaja osnovnih sredstev, pomožna dela itd.).

17. ….dejavnost…..  • -Izrecna prepoved (ZGD-1) da bi družba začela opravljati dejavnost pred vpisom v register in preden ni izpolnitve zakonsko določenih pogojev. • -Vpis ter izpolnjevanje pogojev ugotavlja inšpekcijski organ – dokler ni ugotovitve (odločba) se šteje da ni dovoljenja za opravljanje dejavnosti. • -Izbira dejavnosti – ustanovitelj (oz. lastnik) je pri tem avtonomen • -Dejavnost pa se določi z ustanovitvenim aktom.

18. Firma • -Po definiciji ZGD je firma ime s katerim družba posluje (in mora vsebovati oznako, ki nakazuje dejavnost družbe). • -Obvezne sestavine za posamezne vrste družb: • Firma d.n.o. mora vsebovati priimek vsaj enega družbenika z oznako, da jih je več, ter oznako d.n.o.. • Firma k.d. mora vsebovati priimek vsaj enega komplementarja ter označbo k.d. (priimkov komanditistov ne sme biti) • Tiha družba posluje s firmo nosilca tihe družbe (lahko s t.d.) • Firma d.d. ali d.o.o. morajo imeti dodatno sestavino podrobnejše oznake podjetja in označbo d.d. oziroma d.o.o.. • Komanditna delniška – označba k.d.d. • Firma evropske delniške družbe oznako SE

19. …firma…. • -Samostojni podjetnik – ime in priimek podjetnika, oznako s.p., oznako dejavnosti (in dodatne sestavine) • -Dodatne sestavine so za osebne družbe fakultativne za kapitalske pa obvezne. • -Firma družbe se mora jasno razlikovati od firm drugih družb, ne sme zavajati drugih udeležencev na trgu in ne sme posegati v pravice industrijske lastnine, ter v druge pravice oseb. • -Ne sme vsebovati imen ali znakov tujih držav ali mednarodnih organizacij. • -Izrecna prepoved nekaterih firm, ki nasprotujejo zakonu ali morali;, vsebujejo znane blagovne znamke ali storitvene znake drugega upravičenca; vsebujejo ali posnemajo uradne znake.

20. …firma… • -Nekatere sestavine pa so vezane na soglasje upravičencev: npr. beseda Slovenija, zgodovinske ali druge znamenite osebnosti itd • -Najpomembnejša načela firmskega prava: • Načelo uporabe (uporabiti mora tisto, ki je registrirana) • Načelo uporabe slovenskega jezika (v slovenščini) • Načelo izključnosti firme (jasno razlikovanje od firm drugih družb) • Načelo varstva firme (obsega: tožbeni zahtevek, da sodišče zavrne predlog za firmo, in na opustitev uporabe firme – izbris iz registra in plačilo odškodnine) • -Sodišče po uradni dolžnosti zavrne vpis – javno-pravno varstvo

21. Tožba za opustitev uporabe firme • -tožbo za izbris iz registra in odškodnino lahko vloži katerakoli družba, ki meni, da se firma, ki jo uporablja ne razlikuje jasno od njene. • -Načelo prioritete vpisa (dokazati je potrebno prvi vpis in ne-razlikovanje). • -Takšno varstvo firme traja tri leta od vpisa firme druge družbe. • -Če pri tem nastane škoda – odškodnina (tožba tudi zaradi nepravilne uporabe firme).

22. Nameravana firma • -Nameravana firma: sodišče vpiše nameravano firmo za dobo enega leta pod pogojem, da bo v tem roku ustanovljena družba (po izteku tega roka sledi izbris nameravane firme iz registra) – bistvo je torej v tem, da se firma registrira pred ustanovitvijo same družbe.

23. Sedež • -Sedež je kraj, kjer družba posluje (za sedež se šteje kraj, ki je kot sedež vpisan v register, lahko se določi kot kraj kjer se dejavnost opravlja ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli ali kraj kjer deluje poslovodstvo družbe). • -Sedež je samostojna in obvezna statusna sestavina. • -Sedež je obvezna sestavina vpisa v sodni register (spremembo sedeža je potrebno obvezno prijaviti in ga spremeniti). • -Podružnica: so dislocirane enote v katerih se tudi vodijo posli in se vpiše v sodni register (podružnice lahko opravljajo vse posle, ki jih opravlja matična družba. • -Pomemben za določanje pripadnosti družbe določeni državi, pravnemu sistemu, zaradi izročitve stvari, določanja krajevne pristojnosti sodišč….

24. Zastopanje • -Družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik). • -Pooblaščenec: po OZ ne sme odtujiti ali obremeniti npremičnin, ne sme prevzeti maničnih ali poroštvenih obveznosti, ne sme skleniti posojilne ali kreditne pogodbe, ne sme se spustiti v spor ali skleniti arbitražnega sporazuma in se tudi brez povračila odpovedati kakšni pravici… • -Prokura: se lahko da z izrecno izjavo in po postopku določenem v aktu o ustanovitvi. Da se lahko eni ali več osebam posamezno ali več osebam skupno, tako, da lahko le vse osebe skupaj zastopajo družbo.

25. Prokura • -Prokura daje pooblastilo za zastopanje pri vseh pravnih dejanjih, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvajanje ali obremenjevanje nepremičnin (za to mora biti prokurist posebno pooblaščen). Omejitev prokure pa nima pravnega učinka proti tretjim osebam. • -Prokure prokurist ne more prenesti na tretjo osebo, lahko se vsak čas prekliče, ne preneha s smrtjo ali izgubo poslovne sposobnosti podjetnika posameznika, podelitev in prenehanje mora biti vpisana v sodni register, prokuristov podpis pa shranjen na sodišču. • -Je oblika zastopanja, ki ga določa zakon.

26. Prokura • -Zakonsko določeni obseg je namenjen varnosti pravnega prometa. • -Skupna prokura: dve ali več oseb predstavljajo skupnega prokurista, kar pomeni, da le te skupaj zastopajo družbo (npr. vsi morajo sopodpisati pogodbo itd.) • -Izjema pri skupni prokuri: tretja oseba lahko veljavno izjavi svojo voljo tudi enemu samemu prokuristu.

27. Odgovornost za obveznosti • -Pravne osebe odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem (popolna odgovornost). • -Poleg družb odgovarjajo z vsem svojim premoženjem še: • Podjetnik posameznik • Podjetnik posameznik ali družba za obveznosti, ki so nastale iz poslovanja tihe družne, in (sekundarno, neomejeno in solidarno) • Družbeniki v družbi z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) • Komplementarji v komanditni družbi • -Družbeniki, ki ne odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem so: • Delničarji v d.d. • Družbeniki v d.o.o. • Komanditisti v k.d. oz. k.d.d. • -Izjema spregled pravne osebnosti!

28. Poslovna skrivnost • -Poslovna skrivnost je podatek, informacija, ki je po zakonu ali volji nosilca in v skladu z zakonom znan le določenemu krogu ljudi (pri tem nosilec podatka ni pomemben). • -Njegovo poznavanje je omejeno na določen krog ljudi, ni javnega značaja in ima zaupno naravo. • -Je le podatek, ki je zakonsko določen kot takšen ali ga je kot takšnega označil njegov imetnik? • -Podjetniška informacija (entrepreneurial infomation)!

29. Podjetniška informacija • -Podjetniške informacije (De Geest, 1994): produkcija le teh je tako draga, da jih z uporabo pravic intelektualne lastnine ni mogoče ustrezno zaščititi, za ostale igralce na trgu imajo določeno vrednost in kjer bi problem zastonjkarja, v odsotnosti pravice obdržati takšne informacije tajne, odvrnil oziroma onemogočil produkcijo tovrstnih informacij. • V takšnem primeru je pravica lagati in prikriti takšno informacijo edini možni način zagotavljanja spodbud za produkcijo takšnih podjetniških informacij. • Prerazdelitvene: nimajo nobene družbene vrednosti, ne prispevajo k nobeni izboljšavi produkcijskih procesov in, ki s pomočjo uporabe teh informacij vplivajoč na cenovna nihanja, samo prerazdeljujejo bogastvo – preprečevanje, dolžnost razkrivanja. • -Produktivne: imajo družbeno vrednost - povečujejo vrednost dobrine, ki jo stranka poseduje (ali boljše ujemanje prodajalcev in kupcev).

30. Poslovna skrivnost po slovenskem pravu • -ZGD-1 jo definira kot podatke, za katere tako določi družba s pisnim sklepom s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe. • -To so tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (pri čemer so družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe odgovorni za kršitev, če so vedeli ali bi morali vedeti za tak značaj podatkov. • -Dva kriterija subjektiven in objektiven, zakonski kriterij (po katerem je že iz same vsebine informacije razvidno kako se z njo ravna)

31. Varstvo poslovne skrivnosti • -Pri subjektivni opredelitvi mora organ s pisnim sklepom določiti tudi način varovanj poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost. • -Poslovno skrivnost pa so dolžne varovati tudi druge osebe , če so vedele oziroma bi morale vedeti da gre za poslovno skrivnost. • -ZGD-1 prepoveduje ravnanja, s katerimi bi tretje osebe poskušale pridobiti poslovne skrivnosti družbe na nezakonit način. • -Sankcije po določbah kazenskega, civilnega prava in prava s področja varstva konkurence.

32. Konkurenčna prepoved • -Konkurenčna prepoved je v statusno-pravno področje uvedena z namenom ohranjanja in zagotavljanja konkurenčnih prednosti posameznega gospodarskega subjekta na trgu. • -Krog oseb, ki so na podlagi zakona dolžni spoštovati konkurenčno prepoved, je ožji kot v primeru varstva poslovnih skrivnosti – nanaša se na družbenike d.n.o., družbenike in poslovodje v d.o.o., člane uprave, upravnega odbora in nadzornega sveta v d.d., prokuriste, ter komplementarje v k.d. • -Vsi ti ne smejo sodelovati pri nobeni od teh vlog, pa tudi ne kot delavci v katerikoli drugi družbi (ali kot s.p.), ki je ali ki bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo prve družbe.

33. Sodni register • -Sodni register je javna knjiga, ki je na vpogled vsem zainteresiranim in vsebuje podatke o glavnih značilnostih in pomembnih dejstvih vpisanih subjektov. • -Vpis pomeni, da so izpolnjeni pogoji za ustanovitev gospodarskega subjekta. • -Gospodarske družbe z vpisom v sodni register pridobijo status pravne osebe (načelo inkorporacije). • -Samostojni podjetnik (s.p.) pa s ene vpisuje v sodni register ampak v Poslovni register Slovenije, ki se vodi pri AJPES-u.

34. Sodni register • -Postopek vpisa določa več predpisov – glavni Zakon o sodnem registru (ZSReg). • -Sodni register je organiziran pri pristojnem okrožnem sodišču, to ga vodi za vse subjekte, ki imajo sedež na območju tega sodišča.

35. Načela registrskega prava • Načelo obveznega vpisa (vsaka družba ali pravni subjekt mora biti vpisan v sodni register, da pridobi pravno subjektiviteto) • Načelo javnosti (vse, kar je vpisano v sodni register, je javno in dostopno vsakomur, ne da bi posebej izkazoval pravni interes • Publicitetno načelo (podatki vpisa se objavljajo v Uradnem listu RS oz. na spletnih straneh) • Načelo zaupanja v registrsko stanje (podatki, ki so vpisani, ne morejo škodovati tistemu, ki se v dobri veri zanese na te podatke) • Načelo ažurnosti (vsa nova dejstva in podatki morajo biti vpisani v sodni register v določenem roku)

36. Vodenje sodnega registra • -Vodi se po sistemu registrskih vložkov za vsak posamezen subjekt vpisa in ima dva dela aktivnega in pasivnega. • a)V aktivni del se vlagajo registrski listi, ki vsebujejo zadnje podatke vpisa v sodni register in ustrezajo dejanskemu stanju subjekta vpisa. • b)Pasivni del pa tvorijo prejšnji registrski listi aktivnega dela, ki se odlagajo v pasivnega po novem vpisu. • -Dodatno se vodi tudi zbirka listin za vsak vpisani subjekt posebej (to so listine, ki so podlaga za posamezen vpis v sodni register – statut družbe, sklep o imenovanju direktorja itd.)

37. Pomen različnih vpisov • -Poznamo: • Konstitutivni (dokončni) vpis: na podlagi le tega nastane pravna posledica (pravica ali dejstvo), npr. pridobitev pravne subjektivitete gospodarskega subjekta • Deklaratorni (obvestilni) vpis: se nanaša že na nastalo pravno posledico in se vpiše zgolj zaradi obvestila javnosti npr. sklep o imenovanju direktorja… • Pogojni (začasni) vpis: se vpiše a še ne učinkuje, dokler se ne izpolni določena okoliščina. Po izpolnitvi okoliščine takšen vpis učinkuje ali pa je nadomeščen z novim vpisom.

38. Sistem “VEM-vse na enem mestu” • -racionalizacija postopkov ustanavljanja in vpisovanja subjektov. • -elektronsko vstavljanje zahtevkov za vpis mora v imenu predlagatelja vložiti pri vstopni točki VEM (za d.n.o., k.d., ali d.o.o.) ali pri notarju.

39. Zaključne misli …. …..