140 likes | 363 Views
SPOPAD SPOLOV. Ali sta spola v rivalski distanci, ali že v “vojni”? Ali so moškinje preglasile ženstvene že nske? Posvajanje otrok s strani gejev in lezbijk? Ali je možatim ženskam (le) odklenkalo ? Kaj se dogaja s seksual nimi odnosi ? Kaj se dogaja z željo po penisu?
E N D
SPOPAD SPOLOV Ali sta spola v rivalski distanci, ali že v “vojni”? Ali so moškinje preglasile ženstvene ženske? Posvajanje otrok s strani gejev in lezbijk? Ali je možatim ženskam (le) odklenkalo? Kaj se dogaja s seksualnimi odnosi? Kaj se dogaja z željo po penisu? Od kje ta ženska aseksualnost? Kaj je s spolnimi stereotipi? Kje so pravi moški? Kam s kvotami? mag. Roman Vodeb
»Kolikor sledim vašim odgovorom, menim, da problema, kot je moj, še niste obravnavali. Problem je med nama z ženo, posledice pa morda čuti tudi sin. Žena me podcenjuje, da ne rečem zaničuje. Je profesorica na srednji šoli, jaz sem samo vodovodar. Nimam svojega podjetja, moja plača je manjša od ženine. Boli me, da gre iz njenega tudi, ko se kupi kaj zame. Problem je tudi, da so njeni znanci profesorji. Ko pridejo v hišo, z mano ne komunicirajo. Počutim se odrinjenega. Žena meni, da si domišljam in sem preobčutljiv. Odtujujeva se, in skoraj ne govoriva več. Zdaj se je zapletlo s sinom. Razredničarka je povedala, da izostaja od pouka, kadi in je agresiven do sošolcev. Žena mi je očitala, da sem za to kriv jaz. Premišljujem, kaj naj naredim. Imamo hišo, ki sva jo zgradila skupaj. Naj vse skupaj pustim in se odselim? Po pravici povedano si želim, da bi se z ženo zbližala. Včasih premišljujem, da bi jo nagovoril, da bi šla kam sama in se pogovarjala, da bi se zbližala, kakor sva se nekoč. Potem pridem domov v hlad, ne rečem nič in vse je po starem. Kaj naj naredim?« Vodovodar Vir: Delo, Ona 6.1.2009 (“Odkrite besede”)
Psihoanaliza kot miselni koncept • Usoda oz. splet naključij je hotel, da danes govorim o spopadu spolov. • Konec 20. stoletja so postale feministične “gospodarice vednosti” vse bolj (ideološko) angažirane. • Ko so meni stopile zagodle, sem se teoretsko angažiral (tudi v medijih). Freudovsko sem spregovoril o seksualnosti, o zavidanju penisa, o želji po penisu, o temeljih spopada spolov, o posvajanju otrok in še čem.
Na Brdu pri Kranju je bila lani (30. 1. 2008) ob povodu predsedovanja Slovenije EU konferenca o enakosti spolov z naslovom: “Odprava spolnih stereotipov: Misija (ne)mogoče?“
Gospodarice vednosti vsiljujejo svoje mnenje in ga razglašajo za spoznanje. V šahu držijo sodstvo, šolstvo (na vseh nivojih), socialo, zavode za zaposlovanje, ministrstva… Ženski (latentni) sadizem hitro dobi krila, ko dobijo v svoj primež moškega…
Ali je sodobna, emancipirana “moškinja” srečna?
Vojne spolov ne bi bilo, če bi vedeli, da so ženske (pač) ženske, moški s(m)o moški. Ženske so z Venere, moški s(m)o z Marsa. Feministke so snovale invazijo na Mars. Nekaj se jih je utirilo v Marsovo orbito in iz lun bombardirajo Mars(ovce). Z ženskami je težko – brez njih pa nemogoče. Z moškimi je težko – brez njih še težje (ne sicer vedno).
Ne da se vedeti (spoznati), a vendarle … • Kot srčni (teoretski) psihoanalitik, skušam z vpeljavo freudovskega diskurza (vsaj) vnesti spoznavno skepso v feministično teorijo (posredno pa tudi na na njo vezano ideologijo) – in zvenim rugljevsko… • Na teoretsko nakovalo postavljam ženski (karakterni) narcizem, kar obeta (teoretsko) razgaljenje vzrokov njene “patološke” skrbi za (lepo in seksualno) telo (in obraz) – razgalja pa še marsikaj sociološkega… • Ali mislite, da se ženske lepotičijo, ker to hočejo moški – ali ker to od njih zahteva družba?!? • Ali mislite, da so ženske “zapostavljenje”, “pasivne” in “neenake”, ker si to želimo moški oz. družba? • Ali mislite, da ženska nima nezavedne želje oz. hotenja?
Kaj je trdil Freud? • “Anatomija (spolnih organov) je usoda!” saj fatalno zaznamuje tako psiho moškega in ženske kot tudi celotno sociologijo spolov oz. kulturo. • Ojdipovin/oz.kastracijski kompleks ima (po Freudu) takšne učinke na družbo, da bi seveda morali govoriti o učinkih razrešitve Ojdipovega oz. kastracijskega kompleksa na družbeno strukturo (in organizacijo) in ne obratno – kot vseskozi namigujejo mainstreamovske avtorice študij spolov (in skrbi za telo) – torej feministke, ko subvertirano (posredno, tiho in nezavedno) kritizirajo trpljenje (v lepotne ideale ujete) ženske.
(ŠE) ŽENSKA ALI (ŽE) MOŠKINJA? • Deklica, predvsem pa ženska si “ga” (penis) v dobi odraslosti nadvse ŽELI imeti oz. “ga”, po Ernestu Jonsu, (s)prejeti (vase) na tri načine, in to od njegovega lastnika, moškega. Mora pa narcistični hendikep svojega »pomanjkljivo« opremljenega telesa najprej infantilno razrešiti v svoji psihični realnosti – in to (dokaj) neodvisno od kulture, predvsem v objemu svojega (logičnega) mišljenja. • Kultura torej ni ključna, čeprav ne moremo zanikati, da ne vpliva na odtenke mìslenja svojega hendikepa. Običajno se to zgodi tako, da se deklica v svoji psihični realnosti spontano kompenzacijsko reakcijsko odloči, da bo toliko bolj (narcistično) cenila svoje (pre)ostalo telo. • Ob podpori določenih ego-obrambnih mehanizmov s potlačitvijo, racionalizacijo in kompenzacijo na čelu, ji to navadno tudi uspe. • “
Enkrat za vselej: • Galama okrog lepote ženskega telesa in obraza (po psihoanalitični logiki) namreč ni nič drugega kot svojevrsten (nezaveden oz. latenten) odgovor na manko penisa, ki ga deklica v svoji infantilni psihični realnosti zelo travmatično dojame. • Temu “dramatičnemu” dojemanju(izvorno) ne botruje takšna ali drugačna kultura, pač pa dispozicijo (“rojstveni moment”)predstavljamìslenje anatomskega manka – primanjkljaja enega organa. • Torej: kompenzacijski odgovor na manko penisa na ženskem telesu je (njena)lepota telesa in obraza. • Drugačen – vendar nikakor ne zapostavljen – položaj ženske v družbi je posledica (nezavednih) SIMBOLNIH procesov in NEZAVEDNEGA mìslenje oz. mišljenja. • Položaj ženske v družbi je zavidanja vreden: okrog ženske in zaradi nje se v resnici vrti svet – in to je za razumevanje družbe dobro vedeti. • Biti moški – nenehno v ringu, v borbi – je težko, že nekoč in tudi danes.
Nadaljujmo z željo(in zmagovalci, ki imajo privilegij v ženski želji)
Ples (v parih, družabni ples) je še zadnja trdnjava, ki jo mora napasti feminizem… Dober ples namreč temelji na dobrem plesalcu (ki dobro vodi) in dobri plesalki (ki se prepušča vodenju dobrega plesalca)… Ali je to spolni stereotip?
Zmote in zablode se dedujejo, tako v znanosti, še bolj pa v praktični ideologiji – in feminizem je težka ideologija.