Libraries Now! - Inspiring, Surprising, Empowering

1. IFLAWorld Library and Information Congress 78th IFLA General Conference and Assembly 11-17 August 2012, Helsinki, Finland Breda Podbrežnik Vukmir, Konferenca IFLA kot navdih za splošne knjižnice, NUK, 2.10.2012 Libraries Now! - Inspiring, Surprising, Empowering

2. Breda Podbrežnik Vukmir, Konferenca IFLA kot navdih za splošne knjižnice, NUK, 2.10.2012 IZBOR REFERATOV POVEZANOST S SPLOŠNIMI KNJIŽNICAMI, PISMENOSTJO IN BRANJEM, SODELOVANJEM MED SPLOŠNIMI IN ŠOLSKIMI KNJIŽNICAMI, STATISTIKO IN VREDNOTENJEM, SLIKANICAMI, E-UČENJEM. V ŠESTIH DNEH SE JE V PROGRAMU ODVILO 216 SKLOPOV.

3. Sklop 76:UPORABA STATISTIKE IN PODATKOV NA TOČKI PREOBRATA: statistika in vrednotenje Breda Podbrežnik Vukmir, Konferenca IFLA kot navdih za splošne knjižnice, NUK, 2.10.2012 Frank Huysman, MarjoleinOomes (Nizozemska): Merjenje družbene vrednosti knjižnic : metodološki raziskovalni program Zaradi krize je potrebno ovrednotiti ekonomski in tudi socialni vpliv knjižnic. Z raziskovalnim programom želijo oblikovati merila za vrednotenje rezultatov. Namen: prispevati k prepoznavanju rezultatov knjižnic s strani vseh deležnikov in politikov; spodbuditi kritične refleksije o delu knjižnic; odgovor na vprašanje, kako povečati vpliv knjižnic v družbi; pomoč pri prikazovanju vpliva knjižnic deležnikom in politikom.

4. Breda Podbrežnik Vukmir, Konferenca IFLA kot navdih za splošne knjižnice, NUK, 2.10.2012 Zato želijo razviti raziskovalni instrument, s katerim bo možno izmeriti različne vidike družbene vrednosti knjižnice. Opredelitev rezultatov: pomen knjižnice za posameznika in družbo glede na razliko pred in po uporabi knjižničnih storitev in gradiva. Statistika prikazuje kapaciteto uporabe knjižničnih servisov. Poudarja razliko med izložkiin rezultati. Primer Spodbujanje branja Izložek: produkti, servisi, ljudje – zbirka (kvantiteta, kvaliteta), tečaji pismenosti, bralni krožki, raba gradiva, uporabniki Rezultati: ocenjeni učinki, spremembe (v vedenju, znanju, spretnostih, navadah, statutu) – ali so ljudje prebrali izposojene knjige, so se bralne spretnosti izboljšale, se je njihovo obzorje razširilo, so sklenili, da bodo več brali?

5. Breda Podbrežnik Vukmir, Konferenca IFLA kot navdih za splošne knjižnice, NUK, 2.10.2012 Raziskavo so začeli s študijem literature. Navedeni primeri v njuni raziskavi so lahko izhodišče za naša raziskovanja. Obstajajo raziskave, ki so ugotavljale različne rezultate knjižničnega delovanja (v vsakdanjem življenju, v povezovanju skupnosti, denarni vrednosti, dodani vrednosti). Primeri: Becker, S., Institute of Museum and Library Services (U.S.), University of Washington., & Bill & Melinda Gates Foundation. (2010). Opportunity for all: How the American public benefits from internet access at U.S. libraries. Washington, D.C: Institute of Museum and Library Services. http://www.imls.gov/assets/1/AssetManager/OpportunityForAll.pdf Aabø, Svanhild, Audunson, Ragnar Andreas, & Vårheim, Andreas. (2010). How do public libraries function as meeting places?. Elsevier. Aabø, S. (November 01, 2005). Are public libraries worth their price?: A contingent valuation study of Norwegian public libraries. New Library World, 106, 487-495.

6. Oblikovali okvir za opredeljevanje rezultatov. 4 dimenzijam so dodali še skupno: učinek (zadovoljstvo, zabava, sprostitev, estetski užitek …) Breda Podbrežnik Vukmir, Konferenca IFLA kot navdih za splošne knjižnice, NUK, 2.10.2012

7. Verifikacija okvirja Breda Podbrežnik Vukmir, Konferenca IFLA kot navdih za splošne knjižnice, NUK, 2.10.2012 Kvalitativna študija Poglobljeni intervjuji s knjižničarji in deležniki/odločevalci Odkritja: dimenzija učinka podpira ostale štiri, uporabniki se ne zavedajo vseh rezultatov, ker ti učinkujejo kasneje; neotipljivi rezultati so redko posledica specifičnega učinkovanja ali ene same organizacije. Referenčni okvir je narejen, testiran, sledi raziskava med Nizozemci. Sledi empirična validacija merilnega inštrumenta. Raziskava bo pokazala družbeno vrednost knjižnic z vidika uporabnikov. Le kakšni bodo rezultati, mogoče nam bi lahko predstavili izsledke raziskave na kakšnem našem posvetovanju?

8. Sklop 108: Knjižnice za pismenost: povezovanje generacij, spodbujanje lokalnih skupnosti– pismenost in branje Breda Podbrežnik Vukmir, Konferenca IFLA kot navdih za splošne knjižnice, NUK, 2.10.2012 BarbroWigell-Ryynänen: Vseživljenjsko branje • Med državljanske pravice sodi dostop do kvalitetnih knjižničnih storitev ne glede na okolje ali finančno stanje okolja. • Temelj kvalitete je kompetentno in usposobljeno osebje. • Knjižnice so na Finskem veliko uporabljane: 836 knjižnic, 153 bibliobusov, 18 enot izposoje na prebivalca na leto, 40 % prebivalcev je članov in 80 % prebivalcev je uporabnikov knjižnic. • Izdelano imajo politiko za finske splošne knjižnice do leta 2015: • Zgodnji začetki (novorojenčki) • Zavedanje pomena izobraževanja in rabe knjižnic, jezikovna zavest

9. Breda Podbrežnik Vukmir, Konferenca IFLA kot navdih za splošne knjižnice, NUK, 2.10.2012 • Načrtno ukvarjanje z dečki. • Finski učenci so najboljši v bralni pismenosti (PISA). • Promocija branja – tudi z vrha ministrstva za kulturo. • Otrokom s težavami v branju so v pomoč celo kužki (R.E.A.D. program). (Pri nas je ta program ponujen pr Tačkah Pomagačkah.) • Projekti za spodbujanje branja: Skrinja zakladov (usposabljanje starejših za uporabo spletnih servisov tako, da na posebni zgodovinski strani objavljajo zgodbe in fotografije), Bralna lučka • Del finske kulture in zgodovine je tudi to, da cenijo branje!

10. Sklop 118: Sodelavci ali nasprotniki – šolske in splošne knjižnice kot nosilci sprememb v lokalni skupnosti Breda Podbrežnik Vukmir, Konferenca IFLA kot navdih za splošne knjižnice, NUK, 2.10.2012 PirjoSinko: Glavni faktorji uspeha finskih učencih v bralni pismenost v okviru raziskave PISA Finski knjižnični sistem je eden najboljših na svetu, Finci imajo radi svoje knjižnice. Število izposojenih in kupljenih knjig za otroke in mlade je visoko. Posebej ženske so predane bralke. Skoraj vsaka hiša ima naročen vsaj en časopis, tuje TV oddaje imajo podnapise. Branje ima visoko vrednost, prav tako njihov jezik. Književnost in branje ohranjata jezik.

11. Breda Podbrežnik Vukmir, Konferenca IFLA kot navdih za splošne knjižnice, NUK, 2.10.2012 Politični razlogi: enakopravne možnosti za vse, zastonj šolstov, vztrajanje pri javnem šolstvu, osnovno šolstvo ni selektivno, ni zunanjega preverjanja znanja in inšpekcij, učitelj je cenjen, ima veliko avtonomije. Torej: predani učitelji, vendar slabe šolske knjižnice. Etični razlogi: močan občutek enakopravnosti. Vsak učenec ima pravico do pomoči pri posebnih izobraževalnih potrebah. Bralni projekti v vsej državi s podporo ministrstva, sodelovanje med splošnimi in šolskimi knjižnicami. Dva izziva: kako motivirati in spodbuditi bralne navade med mladimi, posebej fanti; kako bolje podpirati talentirane bralci. Za fante so razvili posebne metode, aktivnosto, ki so povezane z akcijami, bolj moško branje, sodelovanje s finsko nogometno zvezo.

12. Sklop 118: Sodelavci ali nasprotniki – šolske in splošne knjižnice kot nosilci sprememb v lokalni skupnosti PirkkoLindberg, Tuija Polo-Koret: Skupaj za prihodnost – učni center Ritaharju Breda Podbrežnik Vukmir, Konferenca IFLA kot navdih za splošne knjižnice, NUK, 2.10.2012

13. Breda Podbrežnik Vukmir, Konferenca IFLA kot navdih za splošne knjižnice, NUK, 2.10.2012 Oulu: mesto na severu, čez 180 000 prebivalcev, slogan mesta je Ouluinspires Mestna knjižnica Oulu: 23 enot, 140 stalno zaposlenih Ritaharju je del Ouluja, kjer je veliko mladih družin, zato potreba po novih servisih. Strokovne skupine so zasnovale inovativne šole in model za multi-profesionalno sodelovanje za dobro otrok in ljudi. Lokalni center je bil odprt leta 2010. Kompleks: knjižnica, šola, vrtec, servisi za mlade – vse pod eno streho. To pomeni 14 profesij s štirih različnih ministrstev. Knjižnica, information market (prostor za projektno delo in učenje računalnikov ter drugih medijev), telovadnice, soba za počitek, za srečanja, kavarna. Fleksibilnost pri zaposlovanju (del v šoli, del v knjižnici), sodelovanje pri oblikovanju učnega načrta, izvajanje dejavnosti za javnost in šolo.

14. Breda Podbrežnik Vukmir, Konferenca IFLA kot navdih za splošne knjižnice, NUK, 2.10.2012

15. Sklop 162: Knjižničarji in knjižnice kot moč za spremembe: nadaljevanje profesionalnega razvoja in dela z učenjem Breda Podbrežnik Vukmir, Konferenca IFLA kot navdih za splošne knjižnice, NUK, 2.10.2012 Petra Düren: Vodenje v času sprememb • Priprava študentov na spremembe v njihovi bodoči karieri: katere teme vgraditi v kurikulum? • Management knjižnic in informacijske znanosti • Informacijski nadzor • Raziskovanje uporabnikov in medijev • Treningi komunikacije • Management vodenja človeških virov • Knjižnice v času sprememb

16. Breda Podbrežnik Vukmir, Konferenca IFLA kot navdih za splošne knjižnice, NUK, 2.10.2012 Vodenje v času sprememb Kritični faktorji uspeha: informacije, komunikacija in sodelovanje Proces spremembe se lahko zaustavi, če ni vsem sodelujočim jasen namen strateških sprememb in pričakovanih učinkov. V fazah sprememb so pomembni odgovori na vprašanja zakaj, kateri cilji, kaj smo se naučili, kje naj kaj spremenimo. Participacija: timsko delo Vodenje v knjižnicah: raziskava Sodelovalni stili pred avtorirativnimi. Transfomational (identificirana vizija, izbira ustreznega modela, skupno delo, cilji, visoka pričakovanja, individualna podpora, intelektualna stimulacija) vs. transactionalleadership (nagrajeno vedenje). Prvi voditeljski stil je primeren za obvladovanje velikih sprememb. Vodenje v procesu sprememb: vodja ima vizijo, obvlada spremembe, vodi tim in vključuje zaposlene. Komunikacija!

17. Plenarni govori dr. Siva Vaidhyanathan: TheGooglizationofEvery-thing (andwhyweshouldworry) Breda Podbrežnik Vukmir, Konferenca IFLA kot navdih za splošne knjižnice, NUK, 2.10.2012 Dr. Vaidhyanathan je kulturni zgodovinar, ukvarja se z mediji, trenutno je profesor na Univerzi Virginia. Znan bloger: ttp://www.googlizationofeverything.com/ The Googlization of Everything: How one company is disrupting commerce, culture, and community Predlaga drugačen pristop k organizaciji svetovnega znanja!

18. Breda Podbrežnik Vukmir, Konferenca IFLA kot navdih za splošne knjižnice, NUK, 2.10.2012 Knjižnice niso samo virtualne: prostor je pomemben, pomembna je komunikacija iz oči v oči. Pomembna je interakcija s knjižnico. Googlu je vseeno za knjižnice. Človeška bitja, ki so za tehnologijo, so glavni namen tehnologije! Google je nekoordiniran projekt, kvantiteta brez kvalitete, brez globalne vizije. Ni organizacije znanja, informacij – je naključnost. Vpliv googlizacije na intelektualno lastnino in na našo miselnost. Temne plati googlizacije

19. Navdih? Spodbuda, nove ideje, moč skupnosti. Prenos znanja in dobrih praks. Breda Podbrežnik Vukmir, Konferenca IFLA kot navdih za splošne knjižnice, NUK, 2.10.2012

20. Libraries now – a film about Helsinki and libraries Breda Podbrežnik Vukmir, Konferenca IFLA kot navdih za splošne knjižnice, NUK, 2.10.2012 http://vimeo.com/29250586