VAM JE TOLE KAJ POZNANO ?

1. VAM JE TOLE KAJ POZNANO?

2. “Sploh ne vem, kaj se je zgodilo. Jaz sploh nisem bil blizu.Po mojem je bila papiga.” PA TOLE? “Me prav zanima, kaj si boš tokrat izmislil. Meni je tega dovolj. Kaznovan boš!”

3. KAKO SE POGOVARJAMOZ OTROKI IN KAKO JIH POSLUŠAMO Delavnice za starše

5. KAKO POMAGAMO OTROKOM, DA SE SPOPRIMEJO S SVOJIMI ČUSTVI?Otrokova čustva naj bodo sprejeta in spoštovana. • POSLUŠAJMO TIHO IN POZORNO. • POTRDIMO OTROKOVA ČUSTVA Z MEDMETI: oh…, hm…, aha…. • POIMENUJMO ČUSTVO: “To te pa res jezi!” • IZPOLNIMO OTROKOVE ŽELJE V DOMIŠLJIJI: “Z veseljem bi ti dozorela banano.” *** Sprejmemo lahko vsa čustva. Določena dejanja moramo omejiti: “Vidim, da si res jezen na brata. Z besedami mu povej, ne s pestmi!”

6. DA BODO OTROCI SODELOVALI • OPIŠIMO, KAJ VIDIMO, ALI OPIŠIMO PROBLEM: “ Na postelji leži mokra brisača.” • PONUDIMO INFORMACIJO: “Brisača moči mojo posteljo.” • POVEJMO Z ENO SAMO BESEDO: “Brisača!” • OPIŠIMO, KAJ ČUTIMO: “Ne spim rada v mokri postelji!” • NAPIŠIMO SPOROČILO (nad obešalnikom): Prosim, obesi me, da se bom posušila. Hvala! Tvoja brisača

7. NAMESTO KAZNOVANJA • IZRAZIMO SVOJA ČUSTVA – BREZ ŽALJIVIH BESED: “Besen sem, da je moja žaga ostala zunaj na dežju in je zdaj vsa zarjavela.” • POVEJMO, KAJ PRIČAKUJEMO: “Če si izposodiš moje orodje, pričakujem, da ga boš tudi vrnil.” • POKAŽIMO OTROKU, KAKO LAHKO SVOJO NAPAKO POPRAVI: “Tale žaga zdajle potrebuje malo smirkovega papirja in veliko potrpljenja.” • PONUDIMO OTROKU IZBIRO: “Sam se odloči: lahko si sposodiš moje orodje in ga potem tudi vrneš ali pa si ga ne boš več smel izposojati.” • UKREPAJMO Otrok: “Zakaj je zaboj z orodjem zaklenjen?” Oče: “Ti mi povej, zakaj.” • ISKANJE REŠITEV: “Kaj lahko napraviva, da boš ti lahko uporabljal moje orodje, jaz pa bom vedel, kje ga najdem, ko ga bom potreboval?”

8. ZA SPODBUJANJE SAMOSTOJNOSTI • OTROCI NAJ IMAJO MOŽNOST IZBIRE: “Ali bi danes rajši sive ali rdeče hlače?” • SPOŠTUJMO OTROKOV TRUD: ”Kozarec za vlaganje je težko odpreti. Včasih pomaga, če z žlico potolčeš po pokrovu.” • NE SPRAŠUJMO PREVEČ: “Lepo, da si že doma.” • NE HITIMO Z ODGOVORI: “To je zanimivo vprašanje. Kaj ti misliš?” • SPODBUJAJMO OTROKE, DA UPORABLJAJO ŠE DRUGE VIRE: “Mogoče bo imel lastnik trgovine z živalskimi ljubljenčki kak predlog!” • NE VZEMIMO JIM UPANJA: “Torej nameravaš na avdicijo za igro. To bo zanimiva izkušnja.”

9. POHVALA IN SAMOSPOŠTOVANJENamesto ocenjevanja opišimo • OPIŠIMO, KAJ VIDIMO: “Vidim čista tla, pospravljeno posteljo in knjige lepo poravnane na polici.” • OPIŠIMO, KAJ ČUTIMO: “Človek z veseljem stopi v to sobo.” • Z BESEDO POVZEMIMO BISTVO OTROKOVEGA POHVALE VREDNEGA OBNAŠANJA: “Razdelila si svinčnike, voščenke in peresa ter jih dala v različne škatle. Temu pravimo smisel za organizacijo."

10. KNJIGA ZA STARŠE • A. Faber in E. Mazlish: Kako se pogovarjamo z otroki in kako jih poslušamo, Založba Mladinska knjiga, Lj. 1996 • Povzetki tudi na: http://www.o-tozagorje.tb.edus.si/

11. IN ZA KONEC… Kot pravi star pregovor: “POT, DOLGA TISOČ MILJ, SE ZAČNE S PRVIM KORAKOM.” In ko ste prišli na današnje delavnice ste naredili prvi korak k temu, da prekinemo krog napačnega komuniciranja, ki ga dedujemo iz generacije v generacijo.

12. NASVIDENJE