Osebnost

1. Osebnost = razmeroma trajna in edinstvenacelota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika po katerih se posameznik razlikuje od drugih ljudi. (Musek, 1993)

2. Področja osebnostne strukture • Temperament (dednost) • značilnosti čustvovanja in način vedenja • živahnost, miroljubnost, hitre reakcije • Značaj (okolje) • celota motivacijskih, voljnih in etično moralnih • značilnosti • skromnost, poštenost, zahrbtnost, odgovornost Osebnost • Telesne značilnosti (zgradba, konstitucija) • višina • teža • tel. znač. posameznih tel. delov • Sposobnosti • telesne (hitrost, moč) • umske (inteligentnost, ustvarjalnost) • čutno-zaznavne

3. Teorije osebnosti • znanstvena razlaga, ki povezuje spoznanja o osebnosti v celovit in koherenten (neprotisloven) sistem. S tem doseže tri za znanost pomembne cilje: razumevanje, napovedovanje in nadzor oz. nadzorovano spreminjanje. • Pregled teorij: učbenik, str. 148

4. Strukturne (dispozicijske) teorije • Preučujejo strukturo, zgradbo osebnosti  osebnost je celota različnih lastnosti • Tipološke teorije • več osnovnih tipov osebnosti • vsak posameznik pripada nekemu tipu, stopnja izraženosti pri tem ni pomembna. • Dimenzionalne teorije • Lastnost = kontinuum med dvema skrajnostma (dimenzija)  lahko določimo stopnjo zastopanosti posamezne lastnosti • omogoča merjenje in primerjavo

5. Tipološke teorije: Hipokrat-Galenova tipologija • 4 tipi temperamenta (lat. temperamentum = prava mešanica) glede na prevladujoč telesni sok • Bolj so sokovi v ravnovesju, bolj je uravnoteženo in zdravo ravnanje človeka • Prevlada enega soka kaže na bolezen Ni bila potrjena z raziskavami.

7. Konstitucijska tipologija E. Kretschmerja • Nevropsihiater • Konstitucija določa temperament ali duševno motnjo • 3 tipi ljudi: piknični, atletski in astenični

8. Piknična konstitucija: nižje postave, debelušni, roke in noge so nežne in suhe; velika okrogla glava, širok obraz. • Tip temperamenta: ciklotimija (čustvenost, praktičnost, ekstravertnost, čustvena nestabilnost • Duševna motnja: cikloidnost Veseli, dobrodušni debeluhi

9. Astenična konstitucija: suhi, visoki, šibko mišičje rok in nog; dolg nos, majhna spodnja čeljust. • Tip temperamenta: shizotimija (introvertnost, občutljivost, idealizem, načelnost, hladnost, odmaknjenost) • Duševna motnja: shizoidnost • Atletski tip: krepko okostje, močno mišičje, široka ramena, krepek prsni koš, plosek trebuh. • Tip temperamenta: viskoznost (eksplozivnost, vztrajnost, zvestoba, zanesljivost, neprilagodljivost) • Duševna motnja: epileptoidnost

10. Vrednotenje teorije • Sodobne raziskave ne potrjujejo povezanosti med telesnimi značilnostmi in duševnimi obolenji • Ni upošteval dejavnika starosti (shizofrenija – mlajši, starejši – piknična konstitucija, pogostejša depresivna psihoza) • Ni upošteval vpliva okolja (velike razlike med pripadniki različnih kultur) •  zanimiva, vendar neznanstvena in neuporabna teorija

11. Kateri tip konstitucije prevladuje v tehnološko razvitih državah? • Ali lahko modne zapovedi vplivajo na prevladujoč tip konstitucije?

12. Prednosti in pomanjkljivosti tipoloških teorij

13. Dimenzionalne teorije – Eysenckova t. osebnostnih potez in dimenzij • Osebnost je celota, ki je sestavljena iz posameznih osebnostnih lastnosti (potez) • Osebnostne poteze so temeljne in se ne spreminjajo • lahko so v različnih dimenzijah (močne, šibke)  razlike med posamezniki

14. Temeljne osebnostne dimenzije • Introvertnost – ekstravertnost • Nevroticizem (čustvena labilnost) – čustvena stabilnost • Psihoticizem - nepsihoticizem

15. Introvertnost - ekstravertnost • družabnost, živahnost, aktivnost, samogotovost, iskanje stimulacije, brezskrbnost in dominantnost • Najpomembnejši Eysenckov prispevek

16. Nevroticizem (čustvena labilnost) – čustvena stabilnost

17. Psihoticizem - nepsihoticizem

18. Biološka osnova osebnosti • Osnova naše osebnosti je v veliki meri podedovana • Razlike v delovanju centralnega živčnega sistema  medosebne razlike

19. Introvertnost – ekstravertnost: raven vzburjenosti možganske skorje (retikularna formacija) • Introverti: visoka vzburjenost • Ekstraverti: nizka vzburjenost

20. Čustvena labilnost – stabilnost: občutljivost AŽS • Labilni: bolj občutljiv, vzburjenje traja dalj časa  psihosomatska obolenja so pogostejša • Stabilni: manj občutljiv, hitro se pomirijo

21. Hierarhični model osebnostnih lastnosti • Od splošnih dimenzij k specifičnim • Temeljna dimenzija: ekstravertnost • Osebnostne poteze: živahnost, družabnost, aktivnost • Habitualne reakcije: tipični načini vedenja • Specifične reakcije: reakcije v določenih situacijah

22. Povezanost s Hipokrat-Galenovo teorijo

23. Vrednotenje teorije • Znanstven pristop: • Eksperimentalna metoda • Veljavni in zanesljivi vprašalniki osebnosti (EOV – Eysenckov osebnostni vprašalnik) • Faktorska analiza • Statistične podatke je treba interpretirati – subjektivnost • Osebnostne poteze se lahko spremenijo • Opisi in razlage so med sabo pomešani (prednost je predvsem v opisih)

24. Psihoanalitične teorije osebnosti • Carl Gustav Jung • (1875-1961) • Erik Erikson • (1902-1994) • Sigmund Freud (1856-1939)

25. Začela kot gibanje v 20. stoletju • Imela velik vpliv na psihologijo, psihoterapijo in druga področja življenja. • Tudi psihodinamične teorije: zavestne in nezavedne težnje so gibala duševnosti, ta pa je dinamično ravnovesje teh gibal.

26. Psihoanaliza Sigmunda Freuda • Zavest je le ena izmed kvalitet duševnosti, na naše ravnanje delujejo tudi nezavedni motivi, hotenja… Zavedno Predzavestno (latentno prisotno v zavesti) Nezavedno (potlačene vsebine)

27. Nezavedno • Nezavedne vsebine so aktivne in lahko prevladajo nad zavestnimi namerami. • Kažejo se v “spodrsljajih”: izpuščanje in pozabljanje imen, pozabljanje nalog, zamujanje, govorni spodrsljaji, nekaj napačno razumemo ali slišimo. • Vedno se kaže na površini – moramo analizirati.

28. Struktura duševnosti (1923) zavest ID = ONO EGO = JAZ SUPEREGO = NADJAZ predzavestno potlačeno nezavedno

29. ONO (ID): del naše osebnosti, ki mu pravimo tudi zbiralnik energije (nagonske, nevezane, čiste energije). Sestavljajo ga potlačene vsebine (za nas nesprejemljive in neprijetne). • deluje po načelu ugodja (išče takojšnjo zadovoljitev teženj ne glede na okoliščine in ne glede na ceno). • se razvije najprej

30. NADJAZ (SUPEREGO):ponotranjene norme, vrednote. Je pretirano moralen. Bolj kot je strog (zahteva nemogoče) manj zadovoljstva, ugodja dopušča človeku. • Razvije se postopoma, je rezultat prve identifikacije s starši. • Opazuje jaz, mu zapoveduje, ga kritizira, mu grozi s kaznimi. • Kaže se kot kritika, občutki krivde, pozitivni vidik pa se kaže kot občutje odobravanja, ponosa.

31. JAZ (EGO): • kadar se začne otrok srečevati z zahtevami okolice (analna faza razvoja). • Energijo za delovanje črpa iz onega. • Načelo ugodja  načelo realnosti (konflikt z onim). • Je deloma zavesten, nekatere pomembne funkcije jaza pa so nezavedne (obrambni mehanizmi). • Usklajuje zahteve onega z zahtevami zunanjega sveta in z zahtevami nadjaza. Včasih podleže onemu, včasih nadjazu, včasih realnosti.

32. Faze psihoseksualnega razvoja • Psihično življenje obvladujeta eros (spolni nagon) in tanatos (nagon smrti, agresivni nagon) • Značilnosti posamezne faze so odvisne od izvora in oblike zadovoljitve libida (energija erosa)

33. ORALNA FAZA (0 – 12/18 mes) • Prve zadovoljitve doživlja otrok prek ust (ko se hrani, grizlja, sesa). • Erogena cona so usta. Za to fazo je značilna simbioza z mamo (tesna telesna in duševna povezanost – stapljanje v celoto). • Spoznavanje sveta preko ust.

34. ANALNA FAZA (2. leto) • Doživljanje ugodja se preusmeri na analne funkcije (izločanje in kontrola izločanja). • Erogena cona postane anus. • Sovpada s toaletnim treningom (predvsem v zahodni kulturi starši navajajo otroka na higieno). • Otrok se prvič sooča z zahtevami okolja.

35. FALIČNA FAZA (3 – 5 let) • Libido se preusmeri k spolnim organom. • Otroka zanima vse kar je povezano z razliko med spoloma, rojevanjem otrok in spolnimi organi. • Pojavi se masturbacija. Seveda se ga ne smeš dotakniti! Svojega si si že odtrgala!

36. Pojavi se ojdipov kompleks, ki se razrešuje v tej fazi. Razrešitev pomaga otroku, da gre iz simbioze z mamo. • Pojasnjuje temeljne mehanizme oblikovanja identitete (tudi spolne).

37. Ko bom velik, se bom poročil z mamico!” pri kosilu vzklikne triletni Jan. Njegova starejša sestrica to pospremi z zbadljivim: “Janu se je zmešalo!”, mamica, ki jo očitno vse skupaj zelo zabava, pa nenavadnega snubca zavrne v smehu: “Ne moreš se poročiti z mamico. Kaj pa očka?” Nabriti fantič seveda takoj najde odgovor na izziv: “On bo takrat že star,” in nato s polnimi usti praženega krompirja, “... in bo umrl!” Tu se deček zdrzne – pretresen zaradi pomena svojih besed – in hitro hlastne: “No, mogoče pa ne bo mrtev, ampak se bom jaz raje poročil z Manco!” • Dečki: ženska je kastrirana – strah pred kastracijo zaradi ljubezni do mame (oče je tekmec)  deček opusti mati kot ljubezenski objekt, se identificira z očetom (razvoj nadjaza) in sprejme moško vlogo.

38. Elektrin kompleks • Deklice: iz navezanosti na mater se mora preusmeriti k očetu kot objektu ljubezni  naleti na prepovedi očeta  prevzame žensko spolno vlogo in opusti očeta kot ljubezenski objekt.

39. LATENCA (6 – 11 let) • Značilno je obdobje deseksualizacije in sublimacije libida (povezano z odpravo in izničenjem ojdipovega kompleksa) • oblikuje se nadjaz, • libido se usmeri k družbeno sprejemljivim in zaželenim dejavnostim (kaže se kot delavnost, marljivost, storilnost,…).

40. GENITALNA FAZA (začne v puberteti) • Seksualne težnje se zopet pojavijo. • Posameznik v tej fazi preide od delnih zadovoljitev, ki so bile vezane na posamezne erogene cone, na celovito zadovoljevanje. • Glavni objekt libida ni več lastno telo (jaz), ampak partner. • Avtoerotizem in narcisizem se razrešita s heteroseksualnostjo ali homoseksualnostjo. • Posameznik je zdaj sposoben ljubezni in ustvarjalnega dela.

41. Fiksacije • Zaradi premalo/preveč zahtev, omejitev staršev  pretirano/pomanjkljivo zadovoljevanje potreb na določeni stopnji • Oralna faza: grizenje nohtov, svinčnikov, kajenje, sesanje palca, pretirana ješčnost • Analna faza: pretirana rednost, natančnost, čistoča / neurejenost, nered, razsipnost

42. Falična faza: pretirana nagnjenost k flirtanju, prodornosti, moči, samodokazovanju • Latenca: potlačeni seksualni impulzi, poistovetenost s staršem nasprotnega spola, težave pri heteroseksualnem prilagajanju

43. Psihoanaliza • Začela kot klinična praksa. • Tehnika prostih asociacij: govorjenje o vem, kar osebi pade na pamet, še posebej o tistem, kar se ji zdi nepomembno ali nesmiselno • Analitik kot arheolog interpretacija • Psihonalitičen kavč

44. Napišite eno ali več lastnosti, ki vas motijo pri drugih ljudeh. • To je vaša senca.

45. Carl Gustav Jung: Analitična psihologija • Freudov učenec • Poglobil koncept nezavednega na individualno in kolektivno nezavedno • Tri plasti duševnosti: zavest (središče:jaz/ego) – individualno nezavedno – kolektivno nezavedno • Središče duševnosti = sebstvo (teži k razvoju in popolnosti, je globinski izvor osebnosti; v kolikšni meri se bo razvila, je odvisno od jaza)

46. Individuacija • Razvoj osebnosti poteka v dveh velikih življenjskih obdobjih • 1. obdobje: do 40. leta • Postopno duševno dozorevanje • Vpliv zunanjega sveta • 2. obdobje: po 40. letu • Pravi razvoj duševnosti • Individuacija: proces notranje rasti, katere cilj je približevanje jaza sebstvu in njegovi celovitosti

47. Nezavedno • Modrost, ki nam pomaga pri usmerjanju osebnostnega razvoja, če smo jo pripravljeni sprejeti • Individualno nezavedno: tvorijo ga vsebine, ki so bile preveč travmatične ali nesprejemljive za posameznika • Kolektivno nezavedno • Najgloblja in najtežje dostopna plast duševnosti • Arhetipi (praliki, prapodobe): kolektivni spomin človeštva, prirojeni in skupni vsem ljudem

48. Arhetipi • So občečloveški simboli, ki se pojavljajo v vseh kulturah in v vsej zgodovini človeštva • Oblika podobe: modrijan, junak, mati zemlja, božanstvo, demon… • Oblika scene ali dejanja: rojstvo, ponovno rojstvo, pot v podzemlje • V pravljicah, mitih, legendah, ritualih, vizijah, religiji, umetniških delih • V vsakdanjem življenju, ko je zavestni nadzor zmanjšan (v sanjah, fantazijah, blodnjah, halucinacijah)

49. Yoda: stari modrec Obe Wan Kenobe: dobri oče Lucas Skywalker: junak Darth Vader: zli duh