FRANCE PREŠEREN

1. FRANCE PREŠEREN

2. IME IN PRIIMEK: France PrešerenROJEN: 3.12.1800, Vrba na GorenjskemSMRT: 8.2. 1849BIVALIŠČA: Vrba na Gorenjskem, Moravska,Ribnica, Kranj

3. ČASOVNI TRAK ŽIVLJENJA: 1800  V Vrbi na Gorenjskem se 3.12. 1800 rodi France Prešeren.1808  Jeseni se Prešeren odpravi na Kopanj pri Veliki Račni, kjer župnikuje stari stric Jožef, ki ga poučuje vse do vstopa v normalko.1810  Vpiše se na normalko v Ribnici na Dolenjskem, kjer se z odličnim uspehom šola do pomladi 1812.1812  Jeseni se prepiše v tretji razred normalke v Ljubljani.

4. 1813  V Ljubljani obiskuje gimnazijo, ki jo konča leta 1819.1819  Vpiše študij filozofije na ljubljanskem liceju.1821  Na Dunaju opravi tretji letnik filozofije, ki je pogoj za vpis na študij prava.1822  Vpiše se na Pravno fakulteto dunajske univerze.

5. 1824  Med počitnicami se prvič vrne v domače kraje; obiskuje strice, ki župnikujejo po različnih slovenskih krajih.1825  Napiše prvo pesem - Zarjovena d'vičica.1825-26  Začne se resneje ukvarjati s poezijo, napiše precej pesmi, ki pa jih zaradi stroge Kopitarjeve kritike večinoma zažge.1826-27  Dokončuje študij prava.

6. 1827  12. januarja časopis Ilirski list objavi prvo Prešernovo pesem, Dekletom. 1827  Prešernov mentor Matija Čop se vrne iz Poljske v Ljubljano, kjer postane bibliotekar.1828  26. marca opravi vse formalnosti, dan pozneje je promoviran za doktorja prava.1828  Nekaj časa preživi na Moravskem pri svojem nekdanjem učencu.

7. 1828  1. septembra se kot praktikant zaposli pri advokatu dr. Leopoldu Baumgartnu.1829-31  Prešeren dela tudi kot pripravnik pri ljubljanski davčni upravi.1829-32  Pesnik prijateljuje z Marijo Johano Khlun iz Gradca; čeprav gre za resno in sprva obojestransko ljubezen, se Prešeren pozneje iz ne povsem jasnih razlogov umakne.

8. 1830  Izid prvega zvezka Kranjske čbelice, v katerem so objavljeni prevod Lenore, balada Povodni mož in Slovo od mladosti.1831  Izid drugega zvezka Kranjske čbelice, v katerem so objavljeni Ljubezenski soneti, Nova pisarija in romanca Hčere svet.1831-34  Kot praktikant dela v odvetniški pisarni dr. Baumgartna.1832  V Celovcu se pripravlja na odvetniški in sodniški izpit, ki ga opravi z zadostno oceno.

9. 1832  Prvič zaprosi za odvetniško mesto. Prošnja je zavrnjena.1832  Izid tretjega zvezka Kranjske čbelice, objavljene nove Prešernove pesmi.1833  Matija Čop v Ilirskem listu objavi prevod ocene Kranjske čbelice izpod peresa češkega kritika, ki se laskavo izrazi o Prešernovem delu. 1833  6. aprila Prešeren v Trnovski cerkvi sreča Julijo Primic. Ljubezen do Julije usodno zaznamuje njegovo delo in življenje.

10. 1834  Izid Sonetnega venca, ki ga z akrostihom posveti Juliji, kar pa mladi dami in zlasti njeni materi ne ugaja najbolj. 1834  Zaposli se kot vodja pisarne pri sošolcu in prijatelju dr. Blažu Crobathu, kjer dela vse do selitve v Kranj leta 1846.1834  Izid četrtega zvezka Kranjske čbelice.1834  Drugič zaprosi za odvetniško prakso, a je spet zavrnjen.

11. 1835  Matija Čop utone pri kopanju v Savi pri Tomačevem.1835  Pesnik v samozaložbi izda Krst pri Savici.1837  V Ljubljano prispeta politična pregnanca, Poljaka Emil Korytko in Boguslav Horodinyski. Prešeren najde v Korytku sorodno dušo in dobrega prijatelja.1837  Pesnik spozna takrat petnajstletno Ano Jelovšek, s katero v zunajzakonski zvezi dobita tri otroke.

12. 1838  V Skaručni umre pesnikov oče Šimen.1838  Korytko pripravi za tisk izbor slovenskih ljudski pesmi. Pri tem mu je v veliko pomoč Prešeren, zlasti pri jezikovnih vprašanjih. 1839  V Ljubljani za tifusom umre Emil Korytko.1839  Poroka Prešernove neuslišane ljubezni Julije Primic.

13. 1839  Rojstvo Francetove prve hčerke, Rezke, ki umre že leta 1840. 1839  Živahno prijateljevanje z Andrejem Smoletom, dolgoletnim prijateljem in sošolcem, ki se je po dolgih letih vrnil v Ljubljano. S Prešernom načrtujeta izdajanje literature v slovenskem jeziku in celo slovenski časopis. 1840  Andreja Smoleta na praznovanju lastnega godu zadene srčna kap. Smole izdihne v Prešernovem naročju.1840  Zavrnitev tretje prošnje za samostojno advokaturo.

14. 1841  Prešeren se spet zaljubi, tudi tokrat ni uslišan, zato pa je to pesniško plodno obdobje. Njegova muza je Jerica Podboj, hči gostilničarke Metke Podboj; v njeni gostilni Pekel pesnik preživi veliko časa.1842  Smrt pesnikove matere Mine Prešeren. 1842  Rojstvo pesnikovega drugega otroka, Ernestine Jelovšek. Njeni spomini na očeta, ki so izšli leta 1903 v Ljubljani, so dragocen, čeprav ne povsem zanesljiv vir za raziskovanje in razumevanje pesnikovega življenja in dela.1843  Pesnik napiše pesen Nezakonska mati.

15. 1843  Začetek izhajanja Kmetijskih in rokodelskih novic. Urednik Janez Bleiweis Prešerna ne povabi k sodelovanju1843  Zavrnitev četrte prošnje za advokaturo.1844  Prešeren napiše Zdravljico.1846  Tudi peta prošnja za advokatsko mesto je zavrnjena.1846  Prešeren odda v cenzuro rokopis Poezij.

16. 1846  Pesnik vloži šesto prošnjo za advokaturo - tokrat se ne poteguje za mesto v Ljubljani, temveč za Kranj ali Postojno.1846  Cenzura odobri tisk Poezij.1846  Prešernu odobrijo mesto advokata v Kranju. 1846  Oktobra se pesnik preseli v Kranj, kjer odpre odvetniško pisarno.

17. 1846  Decembra so natisnjene Poezije dr. Franceta Prešerna, ključna knjiga tedanje in sedanje slovenske literature. Delo je izšlo v 1200 izvodih, opremljenih z letnico 1847, in se za tiste čase razmeroma dobro prodaja.1848  Novice objavijo Zdravljico.1848  Revolucija na Dunaju. Pesnik dejavno sodeluje pri kranjski Narodni obrambi. 1849  France Prešeren umre v Kranju zaradi ciroze jeter.

18. 1849  10. februarja pesnika slovesno pokopljejo v Kranju, na sedmini pa ustanovijo odbor za postavitev spomenika.1852  Prešernove posmrtne ostanke prekopljejo na takrat osrednje mesto na kranjskem pokopališču in mu postavijo spomenik. Govornik je Bleiweis, pevci pa zapojejo Levstikovo pesem Na grobu Prešerna, ki jo je uglasbil Gregor Rihar.1944  Slovenski narodno osvobodilni svet razglasi 8. februar za slovenski kulturni praznik.1947  Začetek podeljevanja Prešernovih nagrad za kulturno-umetniške dosežke.

19. 1992  Banka Slovenija izda bankovec za 1000 tolarjev, na katerem je podoba dr. Franceta Prešerna, ki pride v obtok septembra 1992 in kovanec za 2 evra.1994  Prešernova Zdravljica z uveljavitvijo zakona o grbu, zastavi in himni, ki ga sprejme Državni zbor RS, tudi uradno postane slovenska himna.

20. DRUŽINSKO DREVO:

21. MATIJA ČOP (1797-1835)-Prešernov prijatelj in literarni mentor -v tistih časih eden najbolj izobraženih Slovencev -služboval v tujini, pozneje bil profesor, potem bibliotekar v Ljubljani -govoril je devetnajst jezikov, poznal vso takratno svetovno poezijo- Prešernu pomagal z nasveti in kritikami, skupaj sta bojevala bitko v črkarski pravdi- Čop s svojim ugledom na Dunaju pomagal premostiti marsikatero oviro pri izdajanju Kranjske Č´belice- zasebno je Čop živel sam in precej asketsko 

22. ANA JELOVŠEK(1823-1875)-Prešernova ljubica, mati njegovih treh nezakonskih otrok- rojena bila v revni družini, njena krstna botra je bila mati Julije Primic- veljala je za lepo, a vihravo dekle, ki je na moč ugajala številnim moškim- Prešeren jo je spoznal pri Blažu Crobathu in sprva do nje gojil ljubezenska čustva- ko je rodila prvega otroka, ga je dala v rejo; to je povzročilo nepremostljivo razpoko v razmerju s pesnikom, ki nikoli ni zmogel urediti odnosov z Ano

23. JULIJA PRIMIC(1816-1864)-neuslišana ljubezen Franceta Prešerna-hči bogate trgovske družine iz Ljubljane-Prešeren se vanjo zaljubil ob naključnem srečanju v trnovski cerkvi-dolga leta je bila navdih za njegove ljubezenske pesmi(nekaj najlepših (Sonetni venec) jih ji je tudi posvetil) -Prešeren ni nikoli pozabil Julije

24. ANDREJ SMOLE (1800-1840)-Prešernov vrstnik in prijatelj, literarni sodelavec-bil je sin bogate gostilničarske družine, vendar sta ga zanimala predvsem literatura ter razvoj slovenskega jezika in kulture-svobodomiseln in živahen mož je moral zaradi dolgov in lahkomiselnosti zapustiti Ljubljano-zbiral je ljudsko blago in ga skupaj s Prešernom tudi objavljal-načrtovala sta izdajanje slovenskega časopisa, a je Smole zaradi bolezni in dokaj razvratnega življenja prej umrl

25. VIRI: -internet________________________________ USTVARILA:-Melita Jarc, 8.D________________________________ UČITELJ: - Smiljan Pristavnik