200 likes | 445 Views
Norveške knjižnice in knjižnični sistem. Melita Ambrožič NUK. Norveška. naziv: Kraljevina Norveška (Kongeriket Norge) demokratična ustavna parlamentarna dedna monarhija, ustava. 1814, parlament (zakonodajna oblast), vlada (izvršilna oblast), predsednika vlade imenuje kralj; neodvisna od 1905
E N D
Norveške knjižnice in knjižnični sistem Melita Ambrožič NUK
Norveška • naziv: Kraljevina Norveška (Kongeriket Norge) • demokratična ustavna parlamentarna dedna monarhija, ustava. 1814, parlament (zakonodajna oblast), vlada (izvršilna oblast), predsednika vlade imenuje kralj; neodvisna od 1905 • religija: državna cerkev je evangelističnoluteranska. Protestanti (evangeličani in luterani) 87,8 %; katoličani 0,8 %; muslimani 0,5 %; ateisti 3,2 %; ostali 7,7 %. M. Ambrozic, 7.10. 2005
1387-1814 združena z Dansko (nekaj časa tudi s Švedsko) • 1814-1905 v personalni uniji s Švedsko • 1905 postane neodvisna kraljevina • 4,5 mio prebivalcev • pismenost: 100% • visoko razvita industrijska država • velika proizvodnja nafte in zemeljskega plina v Severnem morju. Izkoriščajo še železovo rudo, baker in cink. Vodna energija. Les, živinoreja, ribištvo. M. Ambrozic, 7.10. 2005
Norveške knjižnice • 434 občin, 19 provinc oz. območij (counties) • 892 splošnih knjižnic • 19 območnih splošnih knjižnic • 5 univerz, 52 visokošolskih kolidžev • 336 visokošolskih, specialnih knjižnic in znanstvenih knjižnic M. Ambrozic, 7.10. 2005
nacionalna knjižnica do 1815 Danska kraljeva knjižnica, od 1815 norveška nacionalna knjižnica - del Univerze Oslo do 1999 (zdaj samostojna ustanova) • bibliotekarsko združenje 1913. • dva sektorja knjižnic: splošne in šolske; visokošolske, znanstvene in specialne M. Ambrozic, 7.10. 2005
Splošne knjižnice • več kot 200-letna tradicija • prvo bralno društvo ustanovljeno v 18. stol., 1840. bilo že 230 splošnih knjižnic • prvi zakon o knjižničarstvu 1935. • občine šele po 2. sv.v. zakonsko obvezane ustanavljati knjižnice (s strokovno kvalificiranimi kadri) • vključene morajo biti v norveški KIS • obisk in izposoja strmo naraščata M. Ambrozic, 7.10. 2005
v zadnjem desetletju vsako leto ukinjenih cca 30 podružničnih (branch) knjižnic • zmanjšanje števila knjižnic s 1.184 na 892 • zmanjšanje proračunskih sredstev za splošne knjižnice s 4.1 EUR na 3.4 na prebivalca • skupaj fond 2003 22 mio enot, 24.8 mio izposojenih enot tj. 5.2 na prebivalca, obisk 22.9 mio • mobilne knjižnice več kot 50 let (35 bibliobusov, 1 ladja knjižnica) M. Ambrozic, 7.10. 2005
Vir: http://www.hordaland-f.kommune.no/fylkesbibl/epos/ M. Ambrozic, 7.10. 2005
19 območnih knjižnic, ki skrbijo za razvoj občinskih knjižnic in usposabljanje kadrov • trenutno v procesu preobrazbe, saj naj bi država vzpostavila večje regije • popularna je kombinirana oblika knjižnice: splošna in šolska (v manjših občinah) • sicer morajo imeti šole knjižnične zbirke od leta 1827 M. Ambrozic, 7.10. 2005
Visokošolske, znanstvene in specialne knjižnice • skupaj 336 knjižnic • trend zapiranja javnih in zasebnih specialnih (specializiranih) knjižnic • skupaj fond – 19 mio enot gradiva in 11 mio digitalnih dokumentov • 4 mio izposoje, 20% obiska letno več zadnji 2 leti • hitra rast e-gradiva postavila knjižnice na razpotje • visokošolske: študij na daljavo! M. Ambrozic, 7.10. 2005
5 univerzitetnih knjižnic, 6 pri kolidžih za znanost in tehnologijo, 2 pri umetnostnih šolah, 25 pri različnih državnih visokošolskih kolidžih • knjižnice pri zasebnih visokošolskih ustanovah • večina visokošolskih ustanov je državnih • zagotavljanje kakovosti – knjižnice postajajo učni centri visokošolskih ustanov M. Ambrozic, 7.10. 2005
BYBSYS (1972) – vzajemni knjižnični sistem norveških univerzitetnih knjižnic, nacionalne knjižnice, knjižnic kolidžev in znanstvenih knjižnic (cca 100 knjižnic) • vzajemna katalogizacija, delitev stroškov delovanja sistema • Center sistema v Trondheimu • povezava: http://www.bibsys.no/english.html M. Ambrozic, 7.10. 2005
Nacionalna knjižnica • dve lokaciji: Oslo in Mo i Rana (od 1989, skrb za obvezni izvod, avtomatiziran repozitorij) • ohranjanje gradiva pridobljenega na osnovi zakona o obveznem izvodu • zbiranje različnih vrst gradiva na različnih nosilcih • ustanovljena 1815 kot univerzitetna knjižnica • nacionalna bibliografija od 1883. • 1999 samostojna nacionalna knjižnica (funkcije in fond prevzela od univerzitetne knjižnice) M. Ambrozic, 7.10. 2005
obvezni izvod (zakon 1990.): 1 izvod gradiva, tudi elektronskega, RTV oddaj, filmskega gradiva in video-gradiva • Prostori v Rani: 4 nadstropja, 45 km polic; deluje kot osrednji repozitorij Norveške; izposoja kopij gradiv • odgovorna za vzajemni katalog (400 knjižnic) in katalog serijskih publikacij nordijskih in baltskih držav (900 knjižnic) M. Ambrozic, 7.10. 2005
deluje tudi kot javna visokošolska knjižnica • 340 zaposlenih • digitalni repozitorij spletnih strani (40 mio dokumentov) • 2005 otvoritev prenovljene zgradbe v Oslu • letni proračun 2004: 212 mio NOK (6,4 milijard SIT) M. Ambrozic, 7.10. 2005
Norveška knjižnica za zvočne knjige in gradivo v Braillovi pisavi • ustanovljena 1989 • Oslo, podružnici v Trondheimu in Bergnu • gradiva in storitve za slepe in slabovidne ter osebe z bralnimi težavami • brezplačna izposoja po pošti • obseg storitev stalno raste, zlasti za osebe z disleksijo M. Ambrozic, 7.10. 2005
Povezovanje knjižnic, muzejev in arhivov • 2003 vzpostavitev Norwegian Archive, Library and Museum Authority (NALMA) • sodi pod pristojnost ministrstva za kulturo in cerkev, vladno medsektorsko telo za vse vrste knjižnic • 66 zaposlenih, proračun 2004: 29,6 mio EUR • upravni odbor (8 članov, imenuje ministrstvo za kulturo v soglasju z ministrstvom za šolstvo in ministrstvom za okolje) M. Ambrozic, 7.10. 2005
Norveška digitalna knjižnica • http://www.norskdigitaltbibliotek.no/englishindex.html • 3-5-letni projekt vodi NALMA • skupen strateški plan • programski odbor (vključeni tudi muzeji in arhivi) • elementi: gradiva, storitve, tehnološka osnova, uporabniški vmesniki, konzorcijski dogovori M. Ambrozic, 7.10. 2005
Norveško bibliotekarsko društvo • ustanovljeno 1913. • 3.800 individualnih in institucionalnih članov • 16 lokalnih enot • centralni odbori: knjižnice za otroke in mladino, medicino in zdravje, šolske knjižnice, referenčna dejavnost in medknjižnična izposoja itd. • akcijski program M. Ambrozic, 7.10. 2005