OBČINSKI OPERATIVNI PROGRAM ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH ODPADNIH VOD OBČINE KRŠKO

1. OBČINSKI OPERATIVNI PROGRAM ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH ODPADNIH VOD OBČINE KRŠKO NOVEMBER 2007

2. NAMENOBČINSKEGA OPERATIVNEGA PROGRAMAODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH ODPADNIH VOD OBČINE KRŠKO Predmetni Operativni program bo služil kot koncept izgradnje kanalizacije za odvod komunalne odpadne vode in komunalnih čistilnih naprav na območju občine Krško v naslednjih letih. Občinski svet sprejme: SKLEP O SPREJEMU OBČINSKEGA OPERATIVNEGA PROGRAMA ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH ODPADNIH VOD OBČINE KRŠKO ZA SLUŽENJE KONCEPTU IZGRADNJE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA ZA ODVOD KOMUNALNE ODPADNE VODE IN KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV V OBČINI KRŠKO.

3. Predmetna Dolgoročna študija odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih vod občine Krško je izdelana na podlagi nacionalnega Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in ostale pozitivne okoljske zakonodaje. Študija zajema izgradnjo javne kanalizacije brez hišnih priključkov, saj ti niso sestavni del javne kanalizacije.

4. Nacionalni Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode(Vlada RS, 2004) (OP) je na področju varstva voda pred onesnaženjem eden od ključnih izvedbenih aktov za doseganje ciljev iz Nacionalnega programa varstva okolja. Nanaša se na varstvo površinskih in podzemnih voda pred vnosom dušika in fosforja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode, na vodovarstvenih območjih in območjih kopalnih voda pa tudi pred onesnaženjem voda s fekalnimi bakterijami. • OP je izvedbeni akt, s katerim so določena poselitvena območja, za katere je treba zagotoviti v rokih iz tega programa odvajanje komunalne odpadne vode v kanalizacijo in čiščenje v čistilni napravi s kapaciteto, ki je določena s tem programom, ter način porabe javnih sredstev, ki so namenjena financiranju objektov javne kanalizacije. OP je zastavljen za celotno obdobje izgradnje javne kanalizacije od leta 2005 do 2017.

5. Ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je za Republiko Slovenijo največja okoljska investicija, ki je dolgoročna in za katero je pričakovati, da se ji bodo v obdobju do leta 2013 zastavili novi robni pogoji tako glede rokov izvedbe, predvsem pa glede stopnje varstva, ki jo morajo posamezni ukrepi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode zagotoviti. • OP je program koordiniranih ukrepov države in občin za postopno doseganje ciljev varstva okolja pred obremenjevanjem zaradi nastajanja komunalne odpadne vode.

6. Struktura OP je podrejena naslednjim rokom izvedbe: - 31. 12. 2005 za čiščenje in 31. 12. 2007 za 95 % odvajanje v kanalizacijo za poselitveno območje, ki je obremenjeno z več kot 100.000 PE, - 31. 12. 2008 za čiščenje in 95 % odvajanje v kanalizacijo za poselitveno območje na občutljivih območjih, ki je obremenjeno z več kot 10.000 PE, - 31. 12. 2010 za čiščenje in 31. 12. 2012 za 95 % odvajanje v kanalizacijo za poselitveno območje, ki je obremenjeno z več kot 15.000 PE, - 31. 12. 2015 za čiščenje in 31. 12. 2017 za 95 % odvajanje v kanalizacijo za poselitveno območje, ki je obremenjeno z več kot 2.000 PE, - 31. 12. 2015 za čiščenje in 31. 12. 2017 za 80 % odvajanje v kanalizacijo za poselitveno območje, ki je obremenjeno med 50 in 2.000 PE ter gostoto obremenjenosti z več kot 20 PE/ha in več kot 10 PE/ha, če gre za naselje na občutljivem ali vodovarstvenem območju.

7. Spremljanje in ocenjevanje izvajanja OP bo zagotovil MOP vsako leto, po zaključku leta 2006 pa predložil Vladi RS v sprejem rebalans tega plana, če bo ugotovil, da je zaradi doseganja ciljev iz OP to tudi potrebno. – TO SE ŠE NI ZGODILO! Za obdobje 2009 – 2012 bo OP obnovljen in po potrebi spremen-jen ali dopolnjen predložen Vladi RS v sprejem, pri čemer bo po-seben poudarek na ukrepih na poselitvenih območjih, pri katerih se mora zagotoviti čiščenje komunalne odpadne vode do 2010 oz. 2015 in odvajanje komunalne odpadne vode do 2012 oz. 2017. Na podlagi nacionalnega OP občine sprejemajo občinske OP.

8. Obveznosti so za posamezno območje naselja ali dela naselja odvisne od: • celotne obremenjenosti zaradi nastajanja kom. odp. vode (PE), • gostote obremenjenosti zaradi nastajanja kom. odp. vode (PE/ha), • občutljivosti območja zaradi ogroženosti voda zaradi evtrofikacije (občutljivo območje) ali uporabe vode za oskrbo s pitno vodo (vodovarstveno območje). V skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (UL RS 45/2007) se gostota obremenjenosti posameznega območja poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode določi na podlagi celotne obremenjenosti in celotne površine območja poselitve, pri čemer je celotna obremenjenost na območju poselitve enaka številu prebivalcev s stalnim prebivališčem na tem območju poselitve, povečanem za 30 % (industrija).

9. METODOLOGIJA ZA DOLOČANJE AGLOMERACIJ,KI MORAJO BITI OPREMLJENE Z JK AGL. = območju poselitve, ki tvori samostojno skupino enohektarskih kvadratnih celic ali združenje več takih skupin celic, katerih povprečna gostota obremenjenosti okolja zaradi nastajanja komun. odp. vode presega določeno vrednost.

10. Naselja (aglomeracije) v občini Krško glede na obremenjenost in občutljivost območja, na podlagi česar OP določa časovno izpolnjevanje obveznosti čiščenja in odvajanja komunalne odpadne vode:

11. Območja naselij z obremenjenostjo med 2000 PE in 15.000 • PE • opremljena z javno kanalizacijo in komunalno ČN do 31. 12. 2015, priključeno na javno kanalizacijo do 31. 12. 2017 najmanj 95 % obremenitve.

12. b. Območja naselij ali delov naselij z obremenjenostjo med 900 in 2000 PE ter gostoto obremenjenosti manj od 20 PE/ha (ki niso na občutljivem območju) opremljena z JK in KČN do 31. 12. 2015, priključeno do 31. 12. 2017 najmanj 80 %.

13. Območja naselij ali delov naselij z obremenjenostjo • med 50 in 2000 PE ter gostoto obremenjenosti več kot 20 PE/ha • opremljena z JK in KČN do 31. 12. 2015, priključeno do 31. 12. 2017 najmanj 80 %.

14. Območja naselij ali delov naselij z 50 - 450 PE in gostoto obremenjenosti 10 - 20 PE/ha • (ki niso na občutljivem ali vodovarstvenem območju) • se lahko uvrstijo v OP, če je občina zagotovila finančne vire za izvedbo svojih obveznosti v ostalih aglomeracijah, za katere je obvezana. • Če je območje uvrščeno v OP, mora biti: opremljeno z JK in KČN do 31. 12. 2015, priključeno do 31. 12. 2017 najmanj 70 %.

15. Območja naselij ali delov naselij z obremenjenostjo med • 50 in 2000 PE ter gostoto obremenjenosti z več kot 10 PE/ha, če gre za naselje na občutljivem ali vodovarstvenem območju • opremljena z JK in KČN do 31. 12. 2015, priključene do 31. 12. 2017 najmanj 80 %.

16. ANALIZA SKRAJNIH ROKOV IN MIN. PREDPISAN % PRIKLJUČITVE: Agl. Mrtvice, Vihre in Gornje Pijavško se lahko uvrstijo v OP, če je občina zagotovila finančne vire za izvedbo svojih obveznosti v ostalih agl., naštetih v gornji preglednici.

17. Na obstoječem poselitvenem območju, ki ga je treba opremiti s kanalizacijo (> 50 PE in > 20 PE/ha oz. > 10 PE/ha na vodovarstvenem ali občutljivem območju): • je do izgradnje JK dovoljeno odvajati kom. odp. vodo neposredno v vode ali s ponikanjem v tla, če se ta očisti v pretočni greznici in letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode < 10 PE; • na občutljivem območju je do rokov dovoljeno odvajati komunalno odpadno vodo s ponikanjem v tla, če se ta očisti v pretočni greznici in letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode < 10 PE; • na vodovarstvenem območju 1. ali 2. razreda se mora do rokov zbirati komunalno odpadno vodo v nepretočni greznici. V nepretočni greznici se lahko zbira komunalna odpadna voda, katere letna obremenitev okolja < 50 PE.

18. Lastniki stavb na območju, ki ga ni treba opremiti z JK (< 50 PE oz. > 50 PE in < 20 PE/ha oz. < 10 PE/ha na vodovarstve-nem ali občutljivem območju) in opremljanje zemljišč z JK na teh območjih ni predvideno s programom opremljanja zemljišč, in lastniki stavb zunaj naselja: • morajo zagotoviti čiščenje kom. odp. vode v MKČN najkasneje: • do 31. 12. 2010, če je stavba na vodovarstvenem območju, • do 31. 12. 2018, če je stavba na občutljivem območju. • za obstoječo stavbo je dovoljeno do izgradnje MKČN odvajati kom. odp. vodo neposredno v vode ali s ponikanjem v tla, če se ta očisti v pretočni greznici in letna obremenitev zaradi nastajanja kom. odp. vode < 10 PE; • na občutljivem območju je do rokov dovoljeno odvajati kom. odp. vodo s ponikanjem v tla, če se ta očisti v pretočni greznici in letna obremenitev zaradi nastajanja kom. odp. vode < 10 PE; • na vodovarstvenem območju 1. ali 2. razreda se mora do rokov zbirati kom. odp. vodo v nepretočni greznici. V nepretočni greznici se lahko zbira kom. odp. voda < 50 PE.

19. NESKLADJE ZAKONODAJE • Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode(UL RS 105/2002, 50/2004) - 1. odstavek 5. člena: “Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati v javno kanalizacijo ali pa neposredno v malo komunalno čistilno napravo, ki je v upravljanju lastnika stavbe.” • Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo(UL RS 47/2005, 45/2007)– 19. člen: • 2. odstavek: “… upravljalec stavbe na območju, kjer ni javne kanalizacije, mora zagotoviti, da se komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, pred odvajanjem v vode očisti na mali komunalni čistilni napravi …” • 3. odstavek: “Komunalna odpadna voda iz 2. odstavka se lahko zbira v nepretočni greznici, če obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v stavbi ne presega 50 PE …”

20. Če dopustimo možnost gradnje nepretočnih greznic, pa moramo povedati, da nepretočne greznice za odpadne vode s finančnega vidika predstavljajo najdražjo obliko ravnanja s hišnimi odpadnimi vodami, tako z investicijskega kot z operativnega vidika, zato naj bi se nepretočne greznice uporabljale le v izjemnih primerih, kjer ni mogoča uporaba nobene druge oblike zbiranja in čiščenja odpadnih vod in zaradi tega za take primere predlagamo uporabo malih/mikro čistilnih naprav.

21. OBMOČJA OBSTOJEČIH ZAZIDALNIH NAČRTOV*, KI SO IZVEN OBMOČIJ AGLOM., ZAVEZANIH OPREMLJANJU • Za ta območja je v obstoječih zazidalnih načrtih vsakič posamično obravnavana in rešena problematika odvajanja odpadne vode, ki se usklajuje ter prilagaja obstoječi zgrajeni kanalizaciji. • Predvideno poselitveno območje mora biti pred uporabo načrtovanih stanovanjskih, proizvodnih in drugih stavb opremljeno z javno kanalizacijo skladno z določbami predpisa, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.

22. UREDITVENA OBMOČJA NASELIJ* • Groba analiza je pokazala, da je ureditev ureditvenih območij naselij* z individualnimi čistilnimi napravami cenejša od gradnje javne kanalizacije. Ta območja zakonsko niso upravičena do javne kanalizacije in se bodo načeloma morala reševati z malimi komunalnimi čistilnimi napravami oz. nepretočnimi greznicami, se pa v prihodnje z detajlnejšo ekonomsko analizo upravičenosti do gradnje javne kanalizacije lahko pokaže drugače. • Predvideno poselitveno območje mora biti pred uporabo načrtovanih stanovanjskih, proizvodnih in drugih stavb opremljeno z javno kanalizacijo skladno z določbami predpisa, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.

23. OBMOČJA RAZPRŠENE GRADNJE • Izven območja naselij je za obstoječo stavbo dovoljeno do izgradnje MKČN oz. nepretočne greznice odvajati kom. odp. vodo neposredno v vode ali s ponikanjem v tla, če se ta očisti v pretočni greznici in letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode ni večja od 10 PE. • V primeru, da je taka obstoječa stavba na občutljivem območju, je do rokov, ki veljajo za izpolnitev pogojev za občutljiva območja, dovoljeno odvajati kom. odp. vodo s poni-kanjem v tla, če se ta očisti v pretočni greznici in letna obre-menitev zaradi nastajanja kom. odp. vode ni večja od 10 PE. • V primeru, da je taka obstoječa stavba na vodovarstvenem območju 1. ali 2. razreda, se mora do rokov, ki veljajo za izpolnitev pogojev za vodovarstvena območja, zbirati kom. odp. vodo v nepretočni greznici. V nepretočni greznici se lahko zbira kom. odp. voda, katere letna obremenitev okolja ni večja od 50 PE. • Lastniki stavb zunaj naselja morajo zagotoviti čiščenje kom. odp. vode v MKČN najkasneje do 31. 12. 2010, če je stavba na vodovarstvenem območju, in do 31. 12. 2018, če je stavba na občutljivem območju.

24. VINOGRADNIŠKA OBMOČJA Ker nacionalni OP vinogradniških območij ne ureja posebej, saj načeloma nimajo hišnih številk in niso registrirana kot stalna prebivališča, so pa ta območja vseeno onesnaževalci okolja s komunalno odpadno vodo, se vinogradniška območja enači s kategorijo območij razpršene gradnje, kar pomeni, da se mora problematika glede odvajanja odpadnih vod na teh območjih reševati z malimi komunalnimi čistilnimi napravami oz. nepretočnimi greznicami. Posledično za vinogradniška območja veljajo enake zahteve kot za območja razpršene gradnje.

25. DEFINICIJA OBČUTLJIVEGA OBMOČJA V skladu s predpisom o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav je občutljivo območje vodno telo površinske vode ali njegov del: • pri katerem je mogoče ugotoviti ali pričakovati njegovo evtrofikacijo, • ki se ga odvzema ali je namenjeno za oskrbo s pitno vodo, pri kateri je mogoče zaradi odvajanja odpadnih voda pričakovati preseganje mejne vrednosti nitratov, določene za kakovostni razred A3 v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, ki se jih odvzema za pitno vodo, • ki je na območju, kjer je zaradi izpolnjevanja obveznosti iz predpisov, ki urejajo vode, in predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, potrebno nadaljnje čiščenje ali • ki je na območju, kjer je treba zagotavljati izpolnjevanje obveznosti iz predpisov, ki urejajo upravljanje kopalnih voda. • Območja in seznam občutljivih območij ureja predpis o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav.

26. OPREMLJANJE ZAVEZANIH AGLOMERACIJ Podatki v naslednji preglednici: • ime in ID posamezne opremljanju zavezane aglomeracije in o posameznim aglomeracijam pripadajoča naselja, • število prebivalcev in količino PE, ki pripadajo industriji (pavšalno je privzeta 1/3 prebivalcev) ter seštevek obeh skupaj, • % obstoječe opremljenosti posamezne aglomeracije s kanalizacijskim sistemom (vir: Kostak d.d., letno poročilo 2005 za MOP), • zahtevan min. % opremljenosti s kanalizacijo posamezne aglomeracije, • skrajni predpisan rok opremljenosti z javno kanalizacijo in KČN in skrajni rok priključitve na javno kanalizacijo, • vrsta obstoječega sistema (mešan, ločen) in njegova dolžina, • dolžina predvidenega kanalizacijskega sistema, razčlenjena na dolžino gravitacijskega in tlačnega voda, število črpališč in morebitnih ČN,

27. narejena je ocena bodoče investicije (brez DDV). Predvideni kanalizacijski sistemi so privzeti bodisi iz obstoječih PGD projektov (v tem primeru je iz teh projektov privzeta tudi ocena investicije) ali pa je bil preostali del zasnovan v sklopu te naloge. Privzeta ocena stroškov investicije: • 1 m gravitacijskega kanalskega voda ….. 209 EUR, • 1 m tlačnega voda …………..................... 104 EUR, • 1 črpališče …………………………… 37.556 EUR, • privzeta cena za čistilne naprave: za 50 PE: 20.865 EUR, za 400 PE: 166.917 EUR, za 100 PE: 62.594 EUR, za 450 PE: 183.609 EUR, za 150 PE: 83.459 EUR, za 500 PE: 200.300 EUR, za 200 PE: 100.150 EUR; za 650 PE: 203.430 EUR; za 250 PE: 116.842 EUR, za 850 PE: 266.024 EUR, za 300 PE: 133.534 EUR; za 900 PE: 312.969 EUR, za 350 PE: 150.225 EUR; za 1100 PE: 479.886 EUR. • Višina investicije v evrih je podana do evra natančno iz razloga preračunavanja cen iz tolarjev v evre po menjalnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT.

30. G …… kanalizacija za gravitacijski odvod komunalne odpadne vode Č …… črpališče T …… tlačni vod za odvod komunalne odpadne vode ČN …. čistilna naprava

31. Naselja, ki se morajo po nacionalnem OP še opremiti z javnim kanalizacijskim sistemom: (nadaljevanje preglednice na naslednji strani)

32. (nadaljevanje preglednice) Opremiti se morajo dodatno tudi naselja oz. agl., ki z % opremljenosti še ne ustrezajo predpisanemu kriteriju o % priključenega prebivalstva (t.j. naselje Krško v agl. 11924 – Krško levi breg; naselja Leskovec, Krško in Veniše v agl. 11840 – Krško desni breg in Leskovec; naselji Senovo in Brestanica v agl. 12067 – Senovo – Brestanica).

33. STAVBE NA OBMOČJU ZAVEZANIH AGL., KI DO LETA 2015 NE BODO OPREMLJENE Z JK Nacionalni OP določa, da se mora v javno kanalizacijo odvajati kom. odp. voda, če je letna obremenitev > 0,02 PE / 1 m dolžine kanalskega voda priključka stavbe, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje. • TO POMENI: na 1 PE odpade 50 metrov; • PRIVZAMEMO: v eni hiši živi 5 oseb; • SLEDI: na JK se mora priključiti hišna številka, ki je oddaljena od JK do 250 metrov in se lahko priključi z gravitacijskim vodom. Predlagamo vključitev te zahteve v občinski odlok. • Za prečrpavanje predlagamo obvezo do 100 metrov dolžine kanalskega voda.

34. Po teh pogojih tako ne bodo do leta 2015 z javno kanalizacijo opremljene naslednje hišne številke stavb na območju aglomeracij, ki se po nacionalnem OP morajo opremljati (GLEDE NA PREDLAGAN OBČINSKI OP IN NAŠO ZASNOVO): Aglomeracija 1924 Krško levi breg • Cesta 4. julija 134 A, 8270 Krško (Gauss-Krueggerjeve koordinate: 540.018, 89.466); Aglomeracija 12067 Senovo – Brestanica • Armeško 22, 8280 Brestanica (Gauss-Krueggerjeve koordinate: 537.837, 96.363), • Cesta Bratov Zorko 42, 8281 Senovo (G-K koordinate: 536.656, 96.898), • Cesta Bratov Zorko 41, 8281 Senovo (G-K koordinate: 536.590, 96.974), • Cesta Bratov Zorko 40c, 8281 Senovo (G-K koordinate: 536.657, 96.994).

35. AGLOMERAC. NAD 50 PE, KI PO DRŽAVNEM OP NISO ZAVEZANE OPREMLJANJU V naslednji preglednici vidimo, da nezavezane aglomeracije oz. naselja nad 50 PE še nimajo obstoječe kanalizacije. Za aglomeracije > 50 PE in premajhno gostoto, da bi padle pod obvezo nacionalnega OP, smo naredili zasnove.

42. G …… kanalizacija za gravitacijski odvod komunalne odpadne vode Č …… črpališče T …… tlačni vod za odvod komunalne odpadne vode ČN …. čistilna naprava

43. SMOTRNOST OPREMLJANJA NEZAVEZANIH AGLOMERACIJ NAD 50 PE • Ker slovenska zakonodaja individualnih ČN na območjih razpršene poselitve trenutno posebej ne pokriva, temveč govori le o MČN (do 2000 PE), smo jih tu poimenovali mikro čistilne naprave (mikro ČN). • V analizi smo pri posameznih aglom. primerjali strošek opremljanja z javno kanalizacijo proti skupnemu strošku, če bi se vsa gospodinjstva opremila vsaka s svojo mikro ČN. • Analiza je, kot bomo videli v nadaljevanju, pokazala, da se v teh aglomeracijah mnogo bolj splača opremljati gospodinjstva z lastnimi mikro ČN.

44. Celotni stroški obratovanja in izvedbe ČN, preračunani na populacijski ekvivalent (PE) in m3 odpadne vode za 25-letno obratovalno obdobje:

46. Nezavezane aglomeracije, ki se lahko vežejo na zavezane agl.:

47. ANALIZA OBSTOJEČIH ČISTILNIH NAPRAV • Ker odpadna voda iz ČN Brestanica in ČN Vipap (bodoče KČN Krško) ne izteka v površinsko vodo na prispevnem območju občutljivega območja, bi bil zadosti sekundarni način čiščenja po zahtevah Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (UL RS 45/2007), vendar je zaradi vplivnega območja HE nadgradnja v terciarno stopnjo čiščenja potrebna za obe ČN. • Iz analize velikosti čistilne naprave pa izhaja, da bo glede na zmogljivost ČN Brestanica (4800 PE) to treba nadgraditi.

48. TERMINSKI PLAN GRADNJE IN OBNOVE JK PO INVESTICIJSKIH OBDOBJIH IN PO INVESTITORJIH • Upoštevane so le v državnem OP zavezane aglomeracije. • Kjer smo naredili več različic zasnov kanalizacije, je praviloma • upoštevana investicija v različico 1. • Ovrednoten je tudi plan družbe Kostak d.d. in Občine Krško za • investicijsko obdobje 2007 – 2009 za področje kanalizacije. • V celotnem investicijskem obdobju 2007 – 2015 so predvidena • sredstva iz: • - občinskega proračuna, • - amortizacije, • - državnega proračuna, • - EU strukturnih in kohezijskih skladov, • - okoljske dajatve (ki se bo z izpolnjevanjem obveznosti opremljanja • aglomeracij s kanalizacijo iz leta v leto manjšala). • Skupna ocenjena predvidena investicija brez DDV znaša • 25.737.354 EUR. • Vse investicijske številke so v evrih brez DDV.

50. Drugo leto bo nov nacionalni OP. • Verjetno se bodo premaknili roki za 2 leti prej. • Pripravlja se nova zakonodaja s tega področja (v parlamentu je bila že v branju). • Občinski OP je posledično živa zadeva, ki se bo po potrebi dopolnjeval.