TOLERANCE IN UJEMI

1. TOLERANCE IN UJEMI imenska mera, toleranca, ujem največja in najmanjša mera zgornji in spodnji odstopek Slikovno gradivo te predstavitve je povzeto po učbenikih: Breda Mejak- Vrišer; Osnove strojnih elementov; Tehniška založba Slovenije; 1984 Igor Janežič; Strojni elementi / 1; Tehniška založba Slovenije; 1997 Avtor: M. Praprotnik; Izdelano: oktobra 2003; Tolerance

2. Tolerančno polje 1. Tolerance mer – osnovni pojmi • Tolerance mer predpisujemo, ker je nenatančnost pri izdelavi neizogibna. • Toleranca mere je razlika med mejnima merama znotraj katerih je izdelek uporaben. • Osnovni pojmi: • N= imenska mera (mera na risbi od katere merimo odstopek), • Nmax in Nmin= mejna mera (največja in najmanjša), • Ei in Es= odstopek (spodnji in zgornji), • 0 = ničelnica je črta, ki na risbi prikazuje imensko mero Avtor: M. Praprotnik; Izdelano: oktobra 2003; Tolerance

3. 2. Tolerančno polje • Velikost tolerančnega polja je merilo za kvaliteto izdelka. • Manjše tolerančno polje – kvalitetnejši a lahko zato dražji izdelek • Večje tolerančno polje – slabši a lahko zato cenejši izdelek • Lega tolerančnega polja: • nad ničelnico, • na ničelnici, • pod ničelnico. Avtor: M. Praprotnik; Izdelano: oktobra 2003; Tolerance

4. 3. Označevanje toleranc • Neposredno s številkami: • Z oznako lege tolerančnega polja proti ničelnici (g) in s številko osnovnotolerančne stopnje (7):  40 g7 Avtor: M. Praprotnik; Izdelano: oktobra 2003; Tolerance

5. 4. Lega tolerančnega polja • Lega tolerančnega polja je odvisna od imenske mere • Označena je s črkami: • za zunanje mere (čepe) so v rabi male črke od a do zc • za notranje mere (luknje) so v rabi velike črke od A do ZC Avtor: M. Praprotnik; Izdelano: oktobra 2003; Tolerance

6. 5. Ujemi - osnove • Ujem je stik dveh delov (čepa in luknje) pri katerem en del tiči v drugem. • Dela, ki sta v ujemu imata isto imensko mero in vsak svojo toleranco. • V rabi sta dva sistema ujemov: • Lukenjski ujemni sistem (sistem enotne luknje)- luknja ima enotno lego tolerančnega polja (običajno H), čepi pa imajo različne lege tolerančnega polja. Uporablja se pogosteje, ker v ujemu lažje prilagajamo čepe enotni luknji kot obratno! • Čepni ujemni sistem (sistem enotnega čepa)- čep ima enotno lego tolerančnega polja (običajno h), luknje pa imajo različne lege tolerančnega polja. Avtor: M. Praprotnik; Izdelano: oktobra 2003; Tolerance

7. 6. Ujemi - vrste • Ohlapni ujem – med deloma je vedno ohlap • Prehodna ujema – možna sta tako ohlap kot presežek • Tesni ujem – med deloma je vedno presežek Avtor: M. Praprotnik; Izdelano: oktobra 2003; Tolerance

8. 7. ISO toleranca in stanje površine • Toleranca in stanje površine sta tesno povezani. • Povezava je med IT razredom, ki določa velikost tolerančnega polja in Ra (aritmetični srednji odstopek). • Ra ima neposreden vpliv na izbiro postopka končne obdelave površine izdelka. • Primer: • 36 H7 IT razred je 7. Pri imenski meri 36 mm to pomeni, da hrapavost površine Ra ne sme biti večja od 0,8 m. (Podatke dobimo iz tabel na kopijah.) • Iz priročnika (str.: 578) lahko razberemo s katerimi obdelavami lahko površino obdelamo do takšne hrapavosti. Avtor: M. Praprotnik; Izdelano: oktobra 2003; Tolerance

9. 8. Vprašanja • Zakaj predpisujemo tolerance mer? • Skiciraj tolerančno polje in označi značilne mere! • Kako označujemo tolerance? • Kako je označena lega tolerančnega polja pri čepih in pri luknjah? • Povej kaj je ujem in opiši oba sistema ujemov! • Skiciraj in pojasni vse tri možne vrste ujemov! Avtor: M. Praprotnik; Izdelano: oktobra 2003; Tolerance