OŠ Mengeš Zemljepis Vipavska dolina maj 2002 Žiga Zupan

1. OŠ MengešZemljepisVipavska dolinamaj 2002Žiga Zupan

3. Vipavska dolina Svet pisanih doživetij Dolina dvorcev in gradov Gospodarstvo Dolina bogate dediščine Reka Vipava Konec

4. Svet pisanih doživetijZgornja Vipavska dolina leži na zahodnem delu Slovenije. Obdajajo jo planote Trnovski gozd, Nanos, Hrušica in Vipavski griči. Vipavska dolina je zelo geografsko razgibana, saj se nadmorska višina razteza od 60m(rokav Vipave pod Batujami) pa vse do 1495m(Mali Golak).Podnebje na severnih visokih planotah je povsem celinsko, zato tam ne manjka snega.Velika in pomembna značilnost doline je, da je odprta samo proti zahodu, zato samo iz te smeri prodira vpliv sredozemskega podnebja in je zato vegetacijska doba za dva meseca daljša kot pa v osrednji Sloveniji. Zato omogoča rast in vzgojo tipčnih sredozemskih in drugih rastlin, ki zahtevajo veliko sonca in toplote.

5. Med te rastline spadajo:(smokve, kakiji, lovorji, oleandri…). Zaradi prepletanja sredozemskega in celinskega podnebja je velika pestrost tudi med rastlinami in živalmi.Tukaj najdemo tudi precej endemitov. To veliko območje pokrivata občini Ajdovščina in Vipava. Skupaj imata 22500 prebivalcev.Skupna površina meri 352 km2. Pri podnebju nikakor ne smemo pozabiti omeniti vipavske burje, ki v povprečju piha 42 dni na leto.Vipavska burja prinaša mraz, suho vreme in čist zrak. Z gorskih vrhov drvi severovzhodni veter s hitrostjo do 180km/h in pošteno kroji življenje prebivalcev.

7. Gospodarstvo temelji na naravnih donosihBežen pogled po Vipavski dolini nam pove, da tukaj prevladuje kmetijstvo. Podnebni pogoji v nižini so skoraj idealni za pridelovanje zelenjave in sadja. Po gričih Vipavske doline, ki so obsijani s soncem. pa se razprostirajo vinogradi, ki dajejo slovito vino.Vipavci so že v Valvazorjevih časih oskrbovali Dunaj in druga večja mesta z vinom in zgodnjim sadjem(češnje, marelice, breskve). V vaseh vinogradniških območij so se ohranile obokane kleti “velbani hrami”, v katerih pogosto doni pesem domačinov in vedno toplo sprejetih gostov. Po drugi svetovni vojni se je tukaj pričela hitra industrializacija. Na srečo vipavcev tukaj ni nikoli zacvetela težka, umazana industrija. Domačini so namesto nje postavili živilsko industrijo.Poleg te se je razvila še lesna in gradbena industrija. Tukaj prevladujejo predvsem Fructal, Mlinotest, Tekstina, Agroind, Primorje, Lipa…

8. Reka Vipava in njeni izviriPodskalca, nekdaj zabavišče grofov Lanthierijev, ima osrednje izvire reke Vipave. Najizdatnejši izvir je pred vhodom v Vipavsko jamo, kjer je po rovu prehod v naravne kraške votline z jezerom. Ob višji vodi prihajajo drobni curki iz razpok tudi 4 do 5 metrov nad izvirom. Z izvirom v Podskalci, za Taborom ter izvirov Podlipce, Podfarovža, Jame in Slezenca nastane eno  rečno telo. Jama in Slezenec, v katerem so našli tudi človeško ribico, oživita le ob močnem deževju. O podzemeljskem toku reke Vipave priča podor 31. avgusta 1838, ko je Vipava po podzemnem bobnenju nenadoma prenehala teči. Podor je namreč zajezil njene struge v kraški jami in šele po nekaj urah je voda ponovno privrela na površje.Reka Vipava že ob svojem izviru oblikuje delto in to jo loči od drugih rek, ki oblikujejo delto ob izlivu.

10. Dolina dvorcev in gradovRodovitna in vinorodna Vipavska dolina je že od nekdaj vabila človeka, da se je v njej naseljeval. Zgodovinarji domnevajo, da je bila naseljena že v času pred našim štetjem, morda celo v mlajši kameni dobi. Zagotovo pa je velik razcvet doživela v času rimskega imperija, o čemer priča vrsta najdbišč. Na teh tleh se je tudi odvijala znana bitka med stotisočglavima vojskama rimskega cesarja Teodizija in Evgenija, ki je vplivala na poznejši razvoj celotne Evrope. Bitka se je odvijala pri Mrzli reki in je trajala dva dni, 5. in 6. septembra 394, veljala je za neposredni povod razpada rimskega cesarstva na dva dela. V Vipavsko dolino so kasneje radi prihajali tudi drugi mogočneži in bogataši. Prav po številnih gradovih, ki so si jih tu zgradili, je dolina dobila svoj vzdevek Dolina dvorcev in gradov.

11. Zapuščino nekdanjih graščakov najdemo v Vipavi, Ložah, na Colu, Slapu, Velikih Žabljah, Vipavskem Križ in drugod. Žal je večino med njimi že močno načel zob čas. Nekateri, na primer dvorec Zemono, pa še vedno uživajo svojo slavo. Sicer pa je bogata kulturna dediščina še ena od značilnosti Vipavske doline. V prvi vrsti lahko omenimo številne ohranjene cerkve, ki so nastajale od gotike naprej. Poleg njih štejemo med kulturne spomenike tudi cela naselja, Vipavski Križ, Goče in Šmarje ter urbani jedri Vipave in Ajdovščine. V Taboru nad Črničami pa je ohranjeno eno redkih taborskih naselij pri nas.

12. Dolina bogate dediščineDobro poučeni prebivalec Vipavske doline je vedno v zadregi, kadar ga naključni turist povpraša o naravnih in kulturnih znamenitostih doline. Toliko jih je, da verjetno vseh ne bi našli niti zapisanih na enem mestu. Dvorec Zemono so na gričku severozahodno od Vipave zgradili Lanthierji v 17. stoletju. Dvorec predstavlja edini primer polidonske profane arhitekture na Slovenskem. Marijina cerkev v Logu, ob cesti Vipava - Ajdovščina, velja za eno najstarejših in največjih romarskih cerkva na Primorskem. Že v 10. stoletju naj bi na tem mestu zgradili kapelico, cerkev pa pisni viri prvič omenjajo leta 1430. Ob cerkvi je poškodovan spomenik madžarskemu huzarju Pavlu Rostasu, poveljniku, ki je padel v bojih z Napoleonovo vojsko.

13. Grad Leutemberg nad vasico Lože predstavlja dragocen primer baročnega dvorca. Sezidali so ga že v 12. stoletju grofje iz Bogena. Pet stoletij kasneje ga je prezidala rodbina Kobencel, ki je dala nekdanji Avstriji več veščih politikov in diplomatov.Kraj Slap se ponaša z graščinskim in samostanskim kompleksom ter cerkvijo sv. Matije. Sezidali so jo, tako kot graščino, malteški vitezi. Graščina ima obliko podkve, v njej pa je bila v času Kranjske dežele slovenska kmetijska šola.

14. Kraja Goče in Šmarje spadata med odlične primere mediteranskega turizma. Prvi se odlikuje po številnih gankih pod dokapnimi korčnimi strehami, zunanjimi stopnišči, kamnitimi portali in nizi poslopijokrog "borjača". Šmarje so znane po značilnih gasah, mostovih, napuščih, konzolah in vodnjakih. Sredi vasi vodi do župnijske cerkve mogočno stopnišče.

15. Tabor nad Črničami spada med največja arheološka najdišča na Primorskem. Obzidje je oklepalo nepravilen pravokotnik velikosti 75 x 90 metrov s krožnimi stolpi na vogalih. Znotraj obzidja se je razvila vasica s kapelo na vzdignjenem delu. Col je pomembno prometno vozlišče, ki je bilo zaradi strateške lege poseljeno že v antiki ter močno utrjeno. Tod je tudi peljala rimska cesta, ki jo je moč slediti iz Šturij. Ob odcepu za Podkraj je do konca 19. stoletja delovala mitnica. Nekdaj je na Colu stala tudi graščina Trilek, od katere se je ohranil le še stolp. V njem so našli kamnit milnik iz 4. stoletja in novce iz še starejšega obdobja.

16. Čez Hrušico je nekdaj vodila pomembna rimska cestna povezava med Oglejem in Ljubljano. Tu je bila verjetnood 1. stoletja dalje poštna postaja, kasneje pa so na Hrušici zgradili utrdbo (kastel). Utrdba je bila dolga 250 metrov in široka 75 metrov. Na mestu nekdanje poštne postaje sta danes gostišče in manjša arheološka zbirka, razstavljene so tamkajšnje izkopanine.

17. Vipavski Križ je staro, delno še zmeraj obzidano mestece na daleč vidni vzpetini sredi Vipavske doline. Kraj je prvič omenjen leta 1252 kot villa Crucis, vendar je vrhu griča bržkone že v predrimskih časih stalo gradišče. Največji razcvet je doživel Križ okoli leta 1500, tudi štiristolpni grad z okroglimi ogelnimi stolpiči po renesenčnih vzrorcih z obzidjem iz istega časa. V mestnem območju je bil od 1636. Kapucinski samostan, v katerem je živel eden od najznamenitejših, najzgovornejših, najzabavnejših slovenskih pridigarjev Tobija Lionelli – Janez Svetokriški.Otliško okno velja za naravno znamenitost Slovenije. Po njem, oziroma "votli steni", skozi katero se odpira nenavaden pogled v Vipvsko dolino, je dobila ime vas Otlica.

18. Vipavski grad je pravzaprav trojen: najprej so tu ostanki srednjeveškega gradu iz 12.stol. nad mestom, potem je ob osrednjih izvirih Vipave stal grad Tabor – renesančna utrdbena arhitektura (ohranjena sta še dva stolpa, danes stoji tam stari grad iz1653. leta) in končno je ob gčavnem trgu tretji, Lanthierijev grad iz leta 1762, ki je bil z glavno fasado obrnjen v park, sicer pa opremljen z bogato štukaturo. Leta 1962 so ga obnovili.

19. Na severnem podnožju Sinjega vrha (1032 m) so na južni strani ceste lepo razvite škraplje. Nastale so v debelih skladih spodnjejurskega (lias) apnenca. Te škraplje so tako značilen primer kraškega mikroreliefa, da jih obiskujejo številne šolske in naravovarstvene ekskurzije. Poznajo jih skoraj vsi slovenski naravoslovci.

20. Mogočni skalni plato nad Vrtovinom je že v poznoantičnem času predstavljal idealno mesto za utrjeno naselbino. Izkopavanja so odkrila gosto pozidan naselbinski del in bolje branjen pribežinski del. Razen čudovitega razgleda z utrdbe, ostankov obzidja in cerkvice sv. Pavla je posebno zanimiv dobro ohranjen vodni zbiralnik. S svojim 11 metrov visokim zidovjem predstavlja najvišje ohranjeno rimsko stavbo v Sloveniji.

21. V oklepu zelenih borovih rokbela, zaprašena vas,poldremajoča vaskot ptica v varnem gnezdu rok.Sredi dehtečih borov postanem:Ni to objem mojih rok?Velik objem, velik obokza tako majhno gručo otrok.Za zidom cerkvenim je pokopan nekdo.Na grobu šipek cvete.Iz bele vasi bele poti -in vse te poti v moje srce.Srečko Kosovel