1 / 19

DEPRESIJA IN ZDRAVNIK DRUŽINSKE MEDICINE

DEPRESIJA IN ZDRAVNIK DRUŽINSKE MEDICINE. Janko Kersnik predavanje za specializante. 200 z znano depresijo (120 žensk in 80 moških) 100 še nediagnosticiranih 500 stikov zaradi depresije. 25 bolnikov z distimijo 25 s ponavljajočo se blago depresijo 12 s težko depresijo 2 hospitalizirana

kent
Download Presentation

DEPRESIJA IN ZDRAVNIK DRUŽINSKE MEDICINE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. DEPRESIJA IN ZDRAVNIK DRUŽINSKE MEDICINE Janko Kersnik predavanje za specializante

  2. 200 z znano depresijo (120 žensk in 80 moških) 100 še nediagnosticiranih 500 stikov zaradi depresije 25 bolnikov z distimijo 25 s ponavljajočo se blago depresijo 12 s težko depresijo 2 hospitalizirana 1 samomor/ 5 let Pri 2000 bolnikih lahko pričakujemo Depresija in ZDM

  3. Problem duševnih motenj • duševne motnje so pogoste • pogosto se kažejo pretežno s telesnimi znaki in občutji • somatizacija zavzema 20 % vseh prvih posvetov v družinski medicini • komorbidnost • le 20 % depresivnih bolnikov pride s psihičnimi znaki – ostali z nejasnimi / nepojasnjenimi simptomi Depresija in ZDM

  4. Kako naprej? 1/2 • odkriti duševno motnjo med množico vsakovrstnih bolnikovih pritožb • prepoznati, kdaj telesni znaki in občutja odslikavajo duševne težave • ustrezno ukrepati Depresija in ZDM

  5. Kako naprej? 2/2 • Bolniki želijo dobiti odgovore na tri bistvena vprašanja: • Ali je to, kar imajo resno? • Kakšno bolezen imajo? • Ali je ozdravljivo? Depresija in ZDM

  6. Primer bolnika • Vaš bolnik, 72-letni upokojeni kmet prihaja v ambulanto z izvidom kardiologa. V zadnjem mesecu vas je obiskal že trikrat in sicer zaradi neznačilne bolečine v prsih, utrujenosti in omotice. V kliničnem statusu in laboratorijskih preiskavah doslej niste našli nobene patologije. Zato ste ga poslali še h kardiologu. • Sicer se zdravi zaradi blage hipertenzije (jemlje blokator beta in diuretik), zadnje čase ste mu že večkrat predpisali tablete za spanje. Depresija in ZDM

  7. Napačno, z izogibanjem • potrdi bolnikovo domnevo o telesnem značaju težav, • ponudi mu zdravilo za 'srce in živce' hkrati in s tem zamaskira bistvo problema, • odloži problem na ramena drugega (psihiatra ali drugega specialista). Depresija in ZDM

  8. Kako se lotiti? • Ali ste imeli v zadnjem mesecu težave zaradi potrtosti, depresivnega razpoloženja ali občutka brezizhodnosti? • Ali ste imeli v zadnjem mesecu težave zaradi manjšega zanimanja ali veselja/užitka s stvarmi, ki ste jih včasih radi počeli. Depresija in ZDM

  9. Kako se lotiti suicidalnosti? • Ali ste kdaj pomislili, da življenje nima več smisla? • Sklenitev pogodbe - pakta. Depresija in ZDM

  10. Zdravljenje • Ne bo se prehitro osredotočil zgolj na somatsko diagnozo za telesne znake in občutja. • Pri zdravljenju bo upošteval bolnikove želje. Včasih bo namreč bolnik želel samo zagotovilo, da pri njem ne gre za resno telesno bolezen. • Sporazumevanje in povezanost sta pot do prave diagnoze. Depresija in ZDM

  11. Vodenje • Samostojno blago in zmerno depresijo, tesnobo, večino drugih bolezni le izjemoma. • Napotitev pri akutnih stanjih in poslabšanjih, pri sumu na psihotično motnjo, odvisnosti, težka depresija, fobije... • V sodelovanju pri bolnikih v remisiji. • Napotitev na psihoterapijo. Depresija in ZDM

  12. Kje so še odprta vprašanja? • Ženske (tudi moški) v prvih letih po rojstvu otroka. • Ljudje po miokardnem infarktu. • Ljudje z rakom. • Ljudje z drugimi kroničnimi boleznimi (artoza, artritis, KOPB…). • Otroci, mladostniki, študenti. • Starostniki. • Psihosomatske bolezni. Depresija in ZDM

  13. Pri delu ne bo pozabil nase in na svoje bližnje. Depresija in ZDM

  14. Upošteval bo naslednje... 1/4 • Bolniku bo omogočil, da razloži svoje težave brez prekinitve. • Bolnika bo poslušal pozorno, spodbujal pri opisu in ne bo počel stvari, ki bi ga utegnile prekiniti pri pripovedovanju. • Ustrezno bo zastavljal vprašanja, povezana z duševnimi težavami. Depresija in ZDM

  15. Upošteval bo naslednje... 2/4 • Z diagnozo bo počakal, da bo 'slišal' tudi težave, ki jih bo bolnik načel v zadnjem delu posveta. • Zastavljal bo predvsem primerna odprta vprašanja, na katera bolnik ne bo odgovarjal samo z da ali ne. • Pozoren bo na čustvene, socialne in psihične iztočnice, ki jih ponuja bolnik med posvetom. Depresija in ZDM

  16. Upošteval bo naslednje... 3/4 • Pozoren bo na nebesedna sporočila. • Pokazal bo empatijo, da mu bo bolnik zaupal svoje duševne težave. • Duševno motnjo bo vključil že med diferencialne diagnoze in ne le kot izključitveno diagnozo. • Še zlasti bo pozoren na povezavo telesnih znakov in duševnih motenj. Depresija in ZDM

  17. Upošteval bo naslednje... 4/4 • Ne bo se prehitro osredotočil zgolj na somatsko diagnozo za telesne znake in občutja. • Pomagal si bo z odloženim čakanjem, saj si ob stalnosti v družinski medicini to lahko “privošči!. Depresija in ZDM

  18. DSM-IV merila za dg hude depresije • V zadnjih dveh tednih mora biti večino dnivečji del dneva prisotnih 5 od 9 znakov, od tega nujno 1. ali 2. znak, in povzročati pomembno neugodje ali ovirati vsakodnevno delovanje. • Glavna znaka • Potrtost - depresivnost • Izguba zanimanja ali veselja do stvari, ki jih je bolnik včasih rad počel. Depresija in ZDM

  19. DSM-IV merila za dg hude depresije • Ostali znaki • Pomembna sprememba telesne teže (5 % v enem mesecu) ali sprememba v teku • Nespečnost ali stalna zaspanost • Psihomotorični nemir ali zavrtost (opazijo drugi) • Utrudljivost ali izguba energije • Občutki ničvrednosti, pretirani ali neustrezni občutki krivde • Motnje v koncentraciji, mišljenju in odločanju • Ponavljajoče misli o smrti: suicidalnost, samomorilni poskusi Depresija in ZDM

More Related