PANEVROPSKA MLADINA, Ljubljana – 17.05.2007

1. PANEVROPSKA MLADINA, Ljubljana – 17.05.2007 NOVA EVROPSKA ENERGETSKA POLITIKA Dr. Romana Jordan Cizelj Poslanka v Evropskem parlamentu

2. Trajnostni razvoj “Most of the observed increase in global average temperatures since the mid-20th century is very likely due to the observed increase in anthropogenic greenhouse gas concentrations. Most of the observed warming over the last 50 years is likely to have been due to the increase in greenhouse gas concentrations. Discernible human influences now extend to other aspects of climate, including ocean warming, continental-average temperatures, temperature extremes and wind patterns.” (IPCC report WG 1, 2007)

3. KAZALO • Trajnostni razvoj • Značilnosti energetike v EU • Skupna evropska energetska politika • Zunanja energetska politika EU • Energetska mešanica prihodnosti • Zaključki

4. Trajnostni razvoj TRAJNOSTNI RAZVOJ “Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe.” (European Union Strategy for Sustainable Development, 2001)

5. Trajnostni razvoj Obnovljena strategija trajnostnega razvoja EU (2006) – glavni cilji • Zaščita okolja • Socialna pravičnost in kohezija • Ekonomski uspeh • Doseganje in spoštovanje mednarodnih dogovorov

6. Trajnostni razvoj Obnovljena strategija trajnostnega razvoja EU (2006) – glavni izzivi • Boj proti podnebnim spremembam in čista energija • Ohranitev in upravljanje z naravnimi viri - Skrb za javno zdravje - Socialna izključenost, demografija in migracije - Globalna revščina in razvojni izzivi - Trajnostna poraba in proizvodnja hrane - Trajnostni razvoj prometa

7. Značilnosti energetike v EU ZNAČILNOSTI ENERGETIKE V EU • Rast porabe • Uvozna odvisnost • Podnebne spremembe • “Revna” energetska mešanica

8. Značilnosti energetike v EU EU – Energetska poraba do leta 2030

9. Značilnosti energetike v EU VARNOST OSKRBE: EU 27- UVOZNAODVISNOST (%)

10. Značilnosti energetike v EU Podnebne spremembe – Izpusti toplogrednih plinov (vir: Evropska komisija)

11. Značilnosti energetike v EU Energetska mešanica EU-27

12. Značilnosti energetike v EU Odgovor EU Skupna energetska politika: ZELENA KNJIGA – Evropska strategija za trajnostno, konkurenčno in varno energijo ENERGETSKI SVEŽENJ – Energetska politika za Evropo

13. Skupna evropska energetska politika Skupni energetski cilji • Varnost oskrbe • Konkurenčnost: Lizbona • Okolje: Kyoto Kvantitativni cilji: • 20% znižanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020; 60-80% do leta 2050 • Izboljšanje energetske učinkovitosti za 20% do leta 2020 • 20% delež obnovljivih virov energije do leta 2020 • 10% delež biogoriv do leta 2020

14. Skupna evropska energetska politika PREDNOSTNA PODROČJA • Notranji trg z električno energijo in plinom • Solidarnost med državami članicami • Trajnostna, učinkovita in raznolika mešanica energetskih virov • Celovit pristop za boj proti podnebnim spremembam • Spodbujanje inovacij • Zunanja energetska politika

15. Skupna evropska energetska politika Notranji trg z električno energijo in plinom • Evropski energetski regulator • Evropski center za energetska omrežja • Ločevanje lastništva • Izboljšanje infrastrukturne povezave omrežja • Varnost omrežja: skupni varnostni standardi • Zaščita potrošnikov

16. Skupna evropska energetska politika Solidarnost med državami članicami • Evropski observatorij oskrbe z energijo • Ustrezne zaloge • Diverzifikacija virov, dobaviteljev in načina transporta

17. Skupna evropska energetska politika Celovit pristop za boj proti podnebnim spremembam • Akcijski načrt o energetski učinkovitosti (20% zmanjšanje porabe energije do leta 2020 glede na leto 1990) • Časovni načrt za obnovljive vire energije • Akcijski načrt za biomaso, Strategija za biogoriva • Pregled Sistema trgovanja z emisijami

18. Skupna evropska energetska politika Spodbujanje inovacij • Strateški tehnološki energetski načrt • 7. Okvirni program • Evropski tehnološki inštitut (EIT)

19. Skupna evropska energetska politika Mešanica energetskih virov • Strateški pregled energetske politike EU • Prihodnost jedrske energije • Nov zakonodajni okvir za obnovljive vire energije

20. Skupna evropska energetska politika Zunanja energetska politika • Vseevropska energetska skupnost • Energija mora biti sestavni del zunanje politike EU • Nova infrastruktura • Rusija • Turčija, Ukrajina, Alžirija • Države ob Kaspijskem morju • Partnerstvo Afrika - EU • …

21. Oblikovanje ideje o zunanji energetski politiki EU Zunanja energetska politika EU Evropski Svet, junij 2006: potreba po skupni zunanji evropski energetski politiki Evropska komisija - nezakonodajni dokument, 12.10.2006: • "Zunanji odnosi na področju energetike - od načel k dejanjem" (COM(2006)590) Evropski parlament: • Odbor za zunanje zadeve (AFET): "Na poti k skupni evropski zunanji energetski politiki" • mnenje: Odbor za razvoj (DEVE) in Odbor za industrijo, raziskave in energijo (ITRE)

22. Zunanja energetska politika EU EP o zunanji energetski politiki EU Poudarki Odbora DEVE: • Dostop do čiste energije po sprejemljivih cenah eden glavnih dejavnikov pri zmanjševanju revščine po svetu ter pri doseganju ciljev tisočletja. • Partnerski odnos med državami prejemnicami pomoči in državami donatorkami kot temelj razvojne politike • Soodvisnost politik Poudarki Odbora ITRE: • Tesna povezanost med notranjimi in zunanjimi vidiki energetske politike • Nujnost reševanja problemov na notranjem energetskem trgu EU (vprašanje ločevanja dobave od proizvodnje električne energije, vprašanje regulacije, zalog, transparentnosti ipd.) • Utrjevanje bilateralnih in multilateralnih odnosov • Večplastno ukrepanje (internacionalizacija politik)

23. Energetska mešanica prihodnosti 7.OP - Energija • Vodik in gorivne celice • Pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov • Proizvodnja goriv iz obnovljivih virov • Obnovljivi viri energije za ogrevanje in hlajenje • Tehnologije za zajetje in skladiščenje CO2 za pridobivanje električne energije z ničnimi emisijami • Tehnologije čistega premoga • Inteligentna energetska omrežja • Energetska učinkovitost in varčevanje z energijo • Znanje za oblikovanje energetske politike • Okolje (vključno s podnebnimi spremembami) • + jerdska energija, ki je posebej opredeljena v programu EURATOM

24. Tehnologija čistega premoga Energetska mešanica prihodnosti

25. Energetska mešanica prihodnosti Jedrska cepitev Reaktorji 4. generacije

26. Energetska mešanica prihodnosti Jedrska cepitev Olkiluoto 3, Finska

27. Energetska mešanica prihodnosti ITER

28. Energetska mešanica prihodnosti Fuzija

29. Energetska mešanica prihodnosti Plin • Nova nahajališča plina • Nove oblike v naravi shranjenega plina (plinski hidrati) • Novi načini shranjevanja plina (NLG)

30. Energetska mešanica prihodnosti SnøhvitRound-trip times between Melkøya and discharge terminals in Spain andthe USA.

31. Energetska mešanica prihodnosti Snøhvit

32. Energetska mešanica prihodnosti NLG – Barentsovo morje

33. Energetska mešanica prihodnosti NLG – Barentsovo morje

34. Energetska mešanica prihodnosti Struktura plinskih hidratov

35. Energetska mešanica prihodnosti Plinski hidrati Gas hydrates in Europe Zaloge plinskih hidratov

36. Energetska mešanica prihodnosti Geotermalna energijaIslandija

37. Energetska mešanica prihodnosti Avtobus na vodikov pogon - Islandija

38. Veter Energetska mešanica prihodnosti

39. Energetska mešanica prihodnosti Energija valov: Škotska

40. Energetska mešanica prihodnosti Pilotna sončna elektrarna v Izoli

41. Energetska mešanica prihodnosti Biomasa – akcijski načrt V Evropi trenutno biomasa pokriva 4% energetskih potreb Cilji do leta 2010: • Dvigniti delež biomase v energetski mešanici za 5% in znižanje naše energetske odvisnosti iz 48% na 42% • Znižati emisije toplogrednih plinov za 209 MtCO2 -ekvivalentov na leto Posledice: • 250 000 do 300 000 novih delovnih mest,večina na podeželju • Nižja cena fosilnih goriv Pozor: • ti cilji ne smejo občutno vplivati na proizvodnjo hrane

42. Energetska mešanica prihodnosti Biogoriva – Strategija EU za biogoriva Direktiva o biogorivih: 2% do leta 2005 in 5,75% do leta 2010 Biogoriva 1. generacije: kmetijski pridelki/semena: biodizel, bioetanol Biogoriva 2. generacije: les in odpadki: ligno-cellulosic, F-T biodizel, bio-DME (dimetileter) Predlog za 7 področij oblikovanja politik: • Spodbujanje porabe goriv • Varovanje okolja • Proizvodnja in distribucija biogoriv • Povečanje zaloge polproizvodov (feedstock) • Izboljšanje trgovanja • Podpora državam v razvoju • Raziskave in razvoj

43. Zaključki Verodostojnost EU: -Sledenje strateškim smernicam -Uresničevanje sprejetih obvez -Internacionalizacija politik

44. Dodatek

45. EU in Evropski parlament Odločanje v EU Za sprejemanje novih zakonov EU obstajajo trije glavni postopki: • soodločanje; • posvetovanje; • privolitev. Glavna razlika med njimi: način sodelovanja Parlamenta s Svetom

46. Kako? Plenarna zasedanja Politične skupine Odbori (stalni, začasni in preiskovalni) Delegacije Poročevalec Poročevalec v senci Koordinator EU in Evropski parlament Evropski parlament (I)

47. EU in Evropski parlament Evropski parlament (II)

48. EU in Evropski parlament ITRE Odbor, pristojen za: • industrijsko politiko Unije in uporabo novih tehnologij, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na MSP • politiko Unije na področju raziskav • vesoljsko politiko • dejavnosti Skupnega raziskovalnega centra in Centralnega urada za jedrske meritve, JET, ITER in druge projekte na tem področju • ukrepe Skupnosti v zvezi s splošno energetsko politiko, varnostjo dobave energije in učinkovito rabo • Pogodbo Euratom in Dobavno agencijo Euratoma, jedrsko varnost ter razgradnjo in odlaganje odpadkov v jedrskem sektorju • informacijsko družbo in informacijsko tehnologijo

49. Značilnosti energetike v EU Končna poraba energije glede na sektor EU-27

50. Energetska mešanica prihodnosti Geotermalna energijaIslandija