Dušan Kresnik

1. VPLIV GRADNJE NA OKOLJE Dušan Kresnik

2. KAKO GRADNJA-GRADBIŠČE VPLIVA NA OKOLJE ? • Emisije snovi v zrak • Emisije snovi v površinske vode, tla ali podzemno vodo • Emisije hrupa • Nastajanje odpadkov • Z vplivi na krajinske in vidne značilnosti prostora

3. VIRI EMISIJE SNOVI V ZRAK • Tovorna vozila za dovoz in odvoz materiala z gradbišča • Gradbeni stroji na gradbišču za izvajanje zemeljskih in gradbenih del • Odstranjevanje azbesta iz objektov, instalacij in naprav

4. VRSTE EMISIJE SNOVI V ZRAK • Emisije izpušnih plinov iz motorjev z notranjim izgorevanjem (NOx, CO, CO2 različni ogljikovodiki, trdni delci predvsem PM 10 in PM 2,5 in aerosoli) • Emisije prahu zaradi izvajanja gradbenih del in tovornega prometa na dovoznih cestah • Emisije azbesta zaradi odstranjevanja azbestocementnih strešnih kritin in fasadnih oblog

5. OMILITVENI UKREPI ZA PREPREČITEV EMISIJE SNOVI V ZRAK • Uporabljeni gradbeni in drugi stroji z motorji z notranjim izgorevanjem morajo ustrezati določbam Pravilnika o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje (Ur. list RS št. 85/03, 22/05, 92/05 in 95/07)-certifikat o tipski odobritvi motorja • Dovoz in odvoz gradbenega materiala na gradbišče naj se ne izvajata v sušnem in vetrovnem vremenu • Transport se naj izvaja s pokrivanjem sipkih materialov s ceradami in vlaženjem • Transportne poti je potrebno vlažiti in redno čistiti • Prepreči naj se nepotrebno čakanje tovornih vozil s prižganim motorjem • Upoštevati je potrebno zahteve Uredbe o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Ur. list RS št. 39/2006) in sicer:

6. Rekonstrukcijo ali odstranitev objektov in vzdrževalna dela lahko opravlja oseba, ki ima za odstranjevanje azbesta okoljevarstveno dovoljenje • Izvajalec mora pred pričetkom del, ki niso dela manjšega obsega sestaviti pisna navodila za izvajanje del • Izvajalec mora dela prijaviti inšpektorju za varstvo okolja najkasneje 15 dni pred pričetkom del • Investitor mora za nadzor nad izvajanjem varnostnih ukrepov pisno pooblastiti nadzornika, ki opravlja gradbeni nadzor • Območje odstranjevanja mora biti ograjeno • Z azbestnimi vlakni onesnažen zrak iz ograjenega območja odstranjevanja je treba ves čas izsesavati skozi filtre • Izvajalec mora zagotoviti izvajanje meritev koncentracije azbestnih vlaken v zraku in podtlaka

7. VIRI EMISIJE SNOVI V POVRŠINSKE VODE, TLA ALI PODZEMNO VODO • Uporaba gradbenih materialov oziroma gradbenih kemičnih sredstev na območju gradbišča • Neustrezno skladiščenje nevarnih kemikalij ali nevarnih odpadkov na območju gradbišča • Izlitje pogonskih goriv, motornega olja ali mazalnih sredstev, zaradi neustreznega vzdrževanja gradbenih strojev in naprav • Možnost onesnaženja pri nasipanju z neavtohtonimi materiali (pesek, zemeljski izkop), ki bi vsebovali čezmerne koncentracije onesnaževal

8. POSLEDICE ONESNAŽENJA POVRŠINSKE VODE, TAL IN PODZEMNE VODE • Onesnaženje podzemne vode s pogonskimi gorivi, motornimi olji in mazalnimi sredstvi je veliko in tudi trajno • Onesnaženje podzemne vode je posebno nevarno na vodovarstvenih območjih, kjer so zajetja pitne vode • Onesnaženje tal se s padavinskimi vodami izpira v podzemne vode • Prihaja le do delnega absorbiranja onesnaževala v humusnem horizontu ter do razredčenja v podzemni vodi • V nenasičeni coni potuje onesnaževalo gravitacijsko skozi nezasičeni sloj kamnine do nivoja podzemne vode (nasičene cone) • Meljasti in glinasti vložki predstavljajo ovire na katerih se pronicanje onesnaževala v globino upočasni in delno zadrži • Ko onesnaževalo pride do zasičene cone potuje v smeri toka podzemne vode in se disperzijsko širi po vodnem telesu dolvodno od mesta vnosa, zato je lahko prizadeto precej veliko področje

9. OMILITVENI UKREPI ZA PREPREČITEV EMISIJE SNOVI V POVRŠINSKE VODE, TLA ALI PODZEMNO VODO • Gradbeni stroji in tovorna vozila morajo biti tehnično brezhibna • Redno vzdrževanje gradbenih strojev in tovornih vozil mora potekati na za to posebej urejeni in utrjeni površini ali izven gradbišča • Pripravljen mora biti načrt ravnanja, ustrezna oprema in usposobljeni delavci za takojšne ukrepanje ob morebitnem izlitju nevarne snovi • Onesnažen sloj tal je potrebno odstraniti in ga oddati pooblaščeni organizaciji • Vsa začasna skladišča tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi oz. kemikalij morajo biti urejena tako, da je preprečen izliv v tla in podzemne vode • Zagotovljeno mora biti ustrezno opremljeno mesto za začasno skladiščenje , z lovilno skledo • Nevarne kemikalije naj se na območju gradbišča skladiščijo v najmanjših možnih količinah in čim krajši čas • Padavinskih in drugih odpadnih vod z gradbišč ni dovoljeno odvajati v naprave za odvajanje odpadnih vod z javnih cest ali v tla na javni površini

10. VIRI EMISIJE HRUPA • Gradbeni stroji in naprave (vibracijski valjarji, buldožerji, bagri, nakladalniki, prekucniki, viličarji, premični žerjavi, gradbena dvigala, stolpni žerjavi, varilni agregati, drobilci betona, drobilci asfalta…) • Transport tovornjakov pri dovozu in odvozu materiala

11. KAKO LAHKO DOLOČIMO RAVNI HRUPA, KI JIH POVZROČA GRADBIŠČE • Z izvedbo meritev kazalcev hrupa (Ldan, Lvečer, Lnoč)-Poročilo o meritvah hrupa • Z izračunavanjem ravni hrupa s pomočjo modela-Strokovna ocena o obremenjenosti s hrupom

12. KAJ POTREBUJEMO ZA IZRAČUNAVANJE RAVNI HRUPA S POMOČJO MODELA? • Ravni zvočne moči za posamezni gradbeni stroj Lw • Podatke o vrstah in številu posameznih gradbenih strojev • Podatke o obratovalnem času posameznega gradbenega stroja na gradbišču • Podatke o frekvenci transporta (dovoz in odvoz materiala na gradbišče • Podatke o nosilnosti posameznih tovornih vozil • Situacijo gradbišča (ortofoto posnetek, dwg format)

13. KAJ POTREBUJEMO ZA IZRAČUNAVANJE RAVNI HRUPA S POMOČJO MODELA? • Ravni zvočne moči za posamezni gradbeni stroj Lw (proizvajalec) • Podatke o vrstah in številu posameznih gradbenih strojev • Podatke o obratovalnem času posameznega gradbenega stroja na gradbišču • Podatke o frekvenci transporta (dovoz in odvoz materiala na gradbišče • Podatke o nosilnosti posameznih tovornih vozil • Situacijo gradbišča (ortofoto posnetek, dwg format) • Program za modeliranje ravni hrupa (npr. LimA Plus MS1 7812B )

14. PROGRAM ZA MODELIRANJE RAVNI HRUPA LimA Plus MS1 7812B S programom lahko izvedemo izračun v skladu s: • standardom SIST ISO 9613-2 • s francosko metodo ocenjevanja NMPB-Routes-96 (SETRA-CERTU-LCPC-CSTB)

15. PRAKTIČNI PRIMERI MODELOV HRUPA GRADBIŠČ

16. KDAJ JE HRUP GRADBIŠČA PREKOMEREN? • Kadar so pri najbližjih varovanih objektih prekoračene mejne vrednosti kazalcev hrupa ki jih predpisuje Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. list RS, št. 105/2005 in 34/2008)

17. KAJ LAHKO NAREDI IZVAJALEC GRADBENIH DEL? • V skladu z 94. členom Zakona o varstvu okolja, (Ur. list RS, št. 39/06-ZVO-1-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06-OldUS, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A in 70/08) zaprosi Ministrstvo za okolje in prostor, za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, vendar ne preko kritičnih vrednosti kazalcev hrupa

18. OMILITVENI UKREPI ZA PREPREČITEV EMISIJE HRUPA • Vsi gradbeni stroji in naprave morajo biti tehnično brezhibni in morajo ustrezati zahtevam Pravilnika o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Uradni list RS, št. 106/2002, 50/2005, 49/2006) • Gradnja naj poteka v dnevnem času • Vodje gradbišč morajo zagotoviti ustrezno disciplino na gradbišču, motorji strojev naj ne obratujejo v prostem teku • Gradbena dela se ne smejo opravljati v nočnem času ter ob nedeljah in praznikih

19. KATERI SO NAJPOGOSTEJŠI GRADBENI ODPADKI? To so predvsem odpadki iz skupine 17-Gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov in sicer: • 17 01-beton, opeka, ploščice in keramika • 17 02-les, steklo in plastika • 17 03-bitumenske mešanice, premogov katran in izdelki iz katrana • 17 04-kovine (vključno z zlitinami) • 17 05-zemljina (vključno z zemeljskimi izkopi z onesnaženih območij), kamenje in izkopani material • 17 06-izolirni material in gradbeni material, ki vsebuje azbest • 17 08-gradbeni material na osnovi sadre • 17 09-drugi gradbeni odpadki in ruševine (odpadki, ki vsebujejo Hg; odpadki, ki vsebujejo PCB; odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi;

20. KAKO RAVNAMO Z GRADBENIMI ODPADKI? Ravnanje z gradbenimi odpadki predpisuje Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/2008) in sicer: • Za ravnanje z gradbenimi odpadki je v celoti odgovoren investitor • Gradbeni odpadki se morajo na gradbišču začasno skladiščiti ločeno po posameznih vrstah s klasifikacijskega seznama odpadkov in ločeno od drugih odpadkov • Nevarne odpadke je prepovedano mešati z nenevarnimi. Pri zbiranju, prevozu ali skladiščenju morajo biti opremljeni z oznako za nevarne lastnosti v skladu s prepisi, ki urejajo kemikalije • Če gradbenih odpadkov ni mogoče začasno skladiščiti na gradbišču, mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike, ki so nameščeni na gradbišču ali ob gradbišču ali ob objektu in so prirejeni za odvoz gradbenih odpadkov brez prekladanja

21. Če je zemeljski izkop pridobljen z gradbenimi deli na gradbišču in ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se uvrstil med nevarne gradbene odpadke, ga investitor lahko ponovno uporabi na istem gradbišču ali na drugem gradbišču, kjer je tudi sam investitor • Investitor mora zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelavo teh odpadkov (razen če količine niso večje kot v prilogi). Naročilo za prevzem gradbenih odpadkov mora zagotoviti pred začetkom izvajanja gradbenih del • Investitor lahko za celotno gradbišče pooblasti enega od izvajalcev del, da v njegovem imenu oddaja gradbene odpadke • Investitor lahko začasno skladišči gradbene odpadke na gradbišču največ do konca gradbenih del, vendar ne več kakor eno leto • Začasno skladiščenje gradbenih odpadkov lahko investitor zagotovi tudi na drugem gradbišču, kjer je kot investitor odgovoren za ravnanje z gradbenimi odpadki, ali na drugem kraju, urejenem za začasno skladiščenje gradbenih odpadkov • Investitor mora zagotoviti izdelavo dokumentacije s podatki o prostornini zemeljskega izkopa, ki je nastal med gradbenimi deli na gradbišču, vključno s podatki o njegovi sestavi ali s podatki analiz zemeljskega izkopa

22. Največje količine gradbenih odpadkov za katere investitorju ni potrebno zagotoviti oddaje zbiralcu gradbenih odpadkov (odvoz v zbirni center mora zagotoviti sam)

23. VPLIVI GRADBIŠČA NA KRAJINSKE IN VIDNE ZNAČILNOSTI PROSTORA Merila za vrednotenje vpliva na krajinske značilnosti so: • stopnja spremembe značilnih krajinskih sestavin • delitev homogenih območij • razvrednotenje značilne krajinske podobe • prekinitev stalnih naravnih in antropogenih povezav v prostoru • možnosti za sanacijo posega in vzpostavitev krajinske podobe pred posegom • spremembe volumnov prostorskih elementov na površini reliefa za posamezne odseke predvidenega posega

24. Merila za vrednotenje vpliva na vidne značilnosti pa so: • vidna zaznavnost • vidni kot opazovalca • frekventnost točk opazovanja • velikost in oblika spremembe krajinskih značilnosti v vidnem polju opazovalca • oddaljenost točk opazovanja oz. sprememba velikosti prostorskih dimenzij opazovanega objekta • sprememba kulturne in simbolne zaznave prostora kot posledica novih prostorskih elementov

25. Gradnja oziroma prisotnost gradbišča v vsakem primeru pomeni spremembo krajinske podobe, vendar je vpliv gradnje na spremembo krajinske slike zelo lokaliziran in relativno kratkotrajen

26. HVALA ZA POZORNOST