KLIMA

1. KLIMA KLIMA – značilnosti vremena nad nekim geografskim območjem v daljšem časovnem obdobju (vsaj 30 let), skupaj s pogostnostjo ponavljanja tipičnih vremenskih stanj in s sezonskimi spremembami. V globalni skali povzročajo raznolikost klime predvsem: - razporeditev sončnega sevanja po geografskih širinah - vrtenje Zemlje - razporeditev kopnega in morja Regionalna klima pa je dejansko posledica odziva globalnih klimatskih razmer na regionalne reliefne značilnosti, vegetacijo, prisotnost jezer, morij...

2. MIN MAX

3. tropska aridna polarna zmerna/humidna hladna/humida gorska Razporeditev kopnega in morja Toplotna kapaciteta – vpliv na razpon temperaturnih nihanj Zaloga vode – vpliv na vlažnostne razmere v zraku Optične lastnosti podlage – vpliv na sevalno bilanco To še dodatno preoblikuje splošno cirkulacijo atmosfere.

4. Opis klimatskih razmer Za opis klimatskih razmer določenega geografskega območja lahko uporabimo podatke različnih klimatskih spremenljivk, izmerjenih na tem območju v daljšem časovnem obdobju, kot npr: • temperatura zraka • količina padavin • trajanje sončnega obsevanja in globalno obsevanje • spremenljivke zračne vlage • evapotranspiracija • oblačnost • veter, ... Uporabne so njihove povprečne vrednosti kot tudi časovna spremenljivost.

5. Opis klimatskih razmer Glede na raznolikost klime na Zemlji so za preprosto primerjavo njihovih klimatskih razmer različni raziskovalci skušali s pomočjo enega ali več klimatskih parametrov na enoten način opisati klimatske razmere posameznih krajev. V ta namen so razvili številne • KLIMADIAGRAME • KLIMATSKE INDEKSE • KLASIFIKACIJE KLIME

6. Povprečnih letnih temperaturah zraka in njihovih letnih razponih Povprečnih letnih količinah padavin in njihovi sezonski spremenljivosti Opis klimatskih razmer Grafični prikazi klimatskih razmer s pomočjo KLIMADIAGRAMOV ter številski oziroma šifrirni prikazi na podlagi KLIMATSKIH INDEKSOV in KLASIFIKACIJKLIME navadno temeljijo le na:

7. Klimadiagrami J F M A M J J A S O N D • Standarni način primerjave klimatskih razmer v različnih krajih je s klimadiagrami,grafikoni, ki prikazujejo povprečni letni hod temperature zraka in količine padavin. • Pri prikazu oziroma primerjavi klimatskih razmer različnih krajev je potrebno paziti, da so temp. in padavinske skale na vseh klimadiagramih identične. Temperatura[ºC] Padavine[mm]

8. Klimadiagrami WALTER-GAUSSEN (poenostavljen) Osnova WALTER-GAUSSEN-ovega klimadiagrama sta povprečna letna poteka temperature in padavin, ki se naneseta na isti diagram. Skala je izbrana tako, da 0°C ustreza 0 mm, razmerje med °C in mm na skali pa je: splošno 1 °C : 2 mm (*) 1 °C : 3 mm (**) naši kraji 1 °C : 4 mm (*) 1 °C : 6 mm (**) Obdobje, ko je padavinska krivulja pod temperaturno je: * obdobje suše (1:4) ** obdobje zmerne suše (1:6)

10. DRŽAVA POSTAJA Razmerje skal (T:RR) 1:2, 1:3, naši kraji 1:4, 1:6

11. Primer poenostavljenega Walter-Gaussen-ovega klimadiagrama za Portorož za klimatološko obdobje 1955-2000 (1:6) (ºC) (mm) Portorož, Slovenija LAT 13°34' N LONG 45°32‘E 92 m (46-46) 13.5°C 1046 mm L L obdobje zmerne suše

12. Klimadiagrami GRIFFITHS-TAYLOR (poenostavljen) V primeru poenostavljenega GRIFFITHS-TAYLOR-jevega klimadiagrama ordinato predstavlja količina padavin, absciso pa temperatura zraka. Za vsak mesec označimo točko, ki ustreza njegovi povprečni mesečni temperaturi zraka in mesečni količini padavin, ter točke medsebojno povežemo v zaporedju 1, 2, ..., 12, 1. Čim bolj so poenostavljeni Griffiths-Taylor-jevi klimadiagrami različnih krajev med seboj podobni, tem bolj je podobna njihova klima. Nekaj informacije o klimi posameznega kraja dobimo tudi iz oblike.

13. Klimadiagrami GRIFFITHS-TAYLOR (poenostavljen) MARITIMNA KONTINENTALNA Ob primerjavi Griffiths-Taylor-jevih klimadiagramov za različne kraje lahko opazimo, da imajo klimadiagrami krajev z maritimnejšo klimo bolj okroglo obliko kot kraji z bolj kontinentalno klimo, ki imajo bolj ozko (tudi prekrižano), pokončno obliko.

14. Klimadiagram pridobi ekološko vrednost, ko vanj vrišemo ugodne oziroma optimalne toplotne in vlažnostne razmere za določeno vrsto. PRIMER npr.: Tarman K., 1992: Osnove ekologije in ekologija živali, str.88 sl. 3.80 in str. 89. Sl. 3.81 in 3.82 – ekološki pristop

15. Vpliv temperature in relativne vlažnosti zraka na bivalno ugodje v prostoru

16. Klimatski indeksi1. KONRADOV INDEKS KONTINENTALNOSTI KLIME A2m letni temperaturni razpon (Tmax-Tmin) geografska širina (0) a 1.70C-1 b 100 c 14 vrednosti indeksa <33 maritimna klima 33 do 66 kontinentalna klima >66 ekstremno kontinentalna klima

17. Klimatski indeksi2. KERNERJEV OBRAZEC je količnik med razliko povprečne oktobrske in aprilske temperature zraka ter letnim temperaturnim razponom (A2m) vrednosti indeksa: < 1 močno kontinentalno podnebje 1 do 5 zmerno kontinentalno podnebje 6 do 10 nima izrazitih maritimnih ali kontinentalnih lastnosti 11 do 16 zmerno maritimno podnebje > 16 maritimno podnebje

18. Klimatski indeksi – padavinski faktorji1.LANGOV PADAVINSKI FAKTOR RRL povprečna letna količina padavin povprečna letna temperatura zraka L<40 -aridna klima L=40 do 59 -semiaridna klima L=60 do 99 -semihumidna klima L=100 do 159 -humidna klima L>160 -perhumidna klima Indeks je neuporaben v primeru, ko so vrednosti TLnegativne. Takrat za TLvzamemo eno dvanajstino vsote povprečnih mesečnih temperatur zraka, za mesece z vrednostmi nad 0°C.

19. Klimatski indeksi – padavinski faktorji2.GRAČANINOV PADAVINSKI FAKTOR - podaja stopnjo aridnosti klime v mesečni časovni skali RRm povprečna mesečna količina padavin povprečna mesečna temperatura zraka G<3,3 -aridna klima G=3,4 do 4,9 -semiaridna klima G=5,0 do 6,6 -semihumidna klima G=6,7 do 13,3 -humidna klima G>13,3 -perhumidna klima

20. Klimatski indeksi – padavinski faktorji3. DE MARTONOV INDEKS SUŠE a) v letni skali b) v mesečni skali vrednosti indeksa: <5 puščave =20 meja med aridno in humidno klimo >30 možni viški vode

21. Klimatski indeksi – padavinski faktorji4. KOEFICIENT VLAŽNOSTI IVANOVA koeficient vlažnosti (KV) predstavlja razmerje med povprečno mesečno količino padavin (RRm) in povprečnim mesečnim izhlapevanjem ali evaporacijo (Em) Izhlapevanje izračunamo s pomočjo povprečne mesečne temperature ( ) in povprečne mesečne relativne vlage ( ): vrednosti koeficienta: 0-10 sušnost 11-25 zmerna sušnost 26-50 obdobje nezadostne vlage 51-100 obdobje zmerne vlage >100 mokro obdobje a 0.0018 mm 0C-2 b 250C c 100

22. KÖPPEN-ova KLIMATSKA KLASIFIKACIJA Wladimir Köppen (1846-1940), nemški klimatolog in amaterski botanik je utemeljil klimatsko klasifikacijo, ki je danes ena najbolj uporabljanih v svetu, na osnovi dejstva, da je avtohtona vegetacija v največji meri odraz klime nekega področja; klasifikacija upošteva poleg tipa vegetacije mesečne temperature, mesečne količine padavin in časovno razporeditev (sezonskost) padavin; KÖPPEN-ova klasifikacija klime loči 5 glavnih klimatskih SKUPIN, ki se nadalje delijo na tipe in podtipe, posamezne klimatske tipe zapišemo z ustreznim številom ČRK

24. KLIMATSKE SKUPINE: • A TROPSKA KLIMA • - srednja temperatura najhladnejšega meseca >18°C • B SUHA KLIMA • - letna količina padavin je manjša od potencialne evapotranspiracije • C ZMERNO TOPLA KLIMA • - srednja temperatura najhladnejšega meseca je med -3°C in +18°C • D HLADNA (KONTINENTALNA) KLIMA • srednja temperatura najtoplejšega meseca je nad 10°C • srednja temperatura najhladnejšega meseca je pod -3°C • E POLARNA KLIMA • -srednja temperatura najtoplejšega meseca je pod 10°C (H VISOKOGORSKA KLIMA)

26. PADAVINSKI REŽIM: f suhih mesecev ni – vsak mesec ima nad 60 mm padavin s najbolj sušni čas je poletje w najbolj sušni čas je zima

28. STOPNJA SUŠE ALI MRAZA: B SUHA KLIMA je lahko: S KLIMA STEPE W PUŠČAVSKA KLIMA (T>RR) E POLARNA KLIMA je lahko: T KLIMA TUNDRE F KLIMA VEČNEGA LEDU

30. TEMPERATURNI REŽIM: B SUHA KLIMA ima lahko temperaturni režim: h – povprečna letna T > 18°C k – povprečna letna T < 18°C C oz. D KLIMA imata lahko temperaturni režim: a–najtoplejši mesec v letu ima T > 22°C b–najtoplejši mesec v letu ima T < 22°C; vsaj 4 meseci imajo T > 10°C c–najtoplejši mesec v letu ima T < 22°C; manj kot 4 meseci imajo T > 10°C najhladnejši mesec ima T > -38°C d–najhladnejši mesec ima T < -38°C

32. EKSTREMI: x– mnogo padavin v začetku poletja x’– padavine v vseh mesecih, redke in močne x’’– dva maksimuma padavin (zgodaj poleti in kasno jeseni)

33. KÖPPEN-ova klimatska klasifikacija

34. Za Slovenijo prideta v poštev C in D klimatski skupini