Čustveno pismeno soočanje z nasiljem v šoli Mitja Muršič,

1. Čustveno pismeno soočanje z nasiljem v šoli Mitja Muršič, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Zoran Milivojević, Psihopolis Institut, Novi Sad Zaključna konferenca projekta (Pravna fakulteta v Ljubljani, 26. 8. 2010)

2. IZHODIŠČNA MOTIVACIJA POTREBUJEMO: ZNANSTVENO UTEMELJENE NAČINE SOOČANJA Z NASILJEM V ŠOLI NEŽELENO STANJE: PRIMANJKLJAJ – ZLASTI GLEDE UPOŠTEVANJA SODOBNIH SPOZNANJ O ČUSTVIH ŽELENO STANJE: ČUSTVENO PISMENO SOOČANJE Z NASILJEM V ŠOLI ČUSTVENO OPISMENJEVANJE

3. EMPIRIČNO IZHODIŠČE: ZNAČILNOSTI IN POTREBE POSAMEZNE ŠOLE STRATEGIJA: ČUSTVENO OPISMENJEVANJE (učencev, zaposlenih na šoli, staršev) CILJI  manj nasilnega izražanja čustev  ustreznejše soočanje s problemi nasilnega ravnanja v šoli  čustveno bolj razgledana šola  boljši akademski dosežki

4. ČUSTVENO OPISMENJEVANJE SPODBUJA RAZVOJ SOCIALNO EMOCIONALNIH ZMOŽNOSTI:  Kritično presojanje “mitov” (zablod) o čustvih.  Prepoznavanje čustev pri sebi in pri drugih.  Poznavanje različnih čustev (celotnega spektra).  Razumevanje nastajanja čustev in njihove vloge (na primer pri nasilju).  Sprejemanje odgovornosti za lastna čustva in njihovo izražanje.  Avtonomno, ozaveščeno, sočutno, nenasilno izražanje čustev.  Doživljanje in izražanje konstruktivnih čustev do sebe.  Ustrezno upravljanje s čustvi (pri komuniciranju, soočanju s konflikti, sprejemanju odločitev, ocenjevanju tveganj, pogajanju, reševanju vsakodnevnih izzivov).  Zmožnost, da si opomoreš po težkih emocionalnih izkušnjah.

5. NACIONALNI, MEDNARODNI DOKUMENTI: KOMPETENČNI PRISTOP UČNIH NAČRTOV SOCIALNE IN ČUSTVENE KOMPETENCE ZA:  Vseživljenjsko učenje  Ustvarjalno, učinkovito, nenasilno delovanje  Trajnostni razvoj družbe  Za občutljivo prepoznavanje in suvereno soočanje z nasiljem v šoli

6. POTREBA PO POVEZOVANJU VSEGA UČENJA POVEZOVALNOST (transverzalnost) SOCIALNIH IN ČUSTVENIH KOMPETENC ČUSTVENO OPISMENJEVANJE kot SKUPNI IMENOVALEC vseh prizadevanj šole • področje MEDOSEBNEGA NASILJA • kot “KROSKURIKULARNA” vsebina DOPOLNJEVANJE, SODELOVANJE akterjev

7. ZNANJE O ČUSTVIH omogoča: PREPOZNAVANJE MOTIVOV ZA NASILNO VEDENJE in ODZIVANJE NA RAVNI MOTIVOV z IZOBRAŽEVANJEM (zaposlenih, učencev, staršev) do SKUPNEGA ZNANJA (kot okvira za zaznavanje in dojemanje nasilja) referenčna MATRICA SPOROČIL (za odzivanje na nasilno vedenje)

8. MEDOSEBNO NASILJE V ŠOLI IN ČUSTVA MODEL “ANALIZA EMOCIONALNOSTI NASILJA” OPREDELJUJE KLJUČNO SKUPNO ZNANJE O ČUSTVIH IN NASILJU

9. NASILNO RAVNANJE IN ČUSTVA Čustvo = posameznikov prilagoditveni odziv na zanj pomembno dogajanje = posledica razumevanja (osmišljanja) in vrednotenja situacije čustvo = “čustveni odziv” Nasilno ravnanje = nedopustno upravljanje z močjo, ki krši pravice drugega človeka = vedenje, ki ga izberemo ali pa ne = spodbujeno in prežeto s čustvi nasilje = “nasilni čustveni odziv” “ČUSTVENI KONTEKST NASILNEGA VEDENJA”: težnja zavarovati ali uresničiti neko svojo vrednoto oziroma cilj nasilno vedenje kot “SMISELNO”, “LOGIČNO”, a NEDOPUSTNO sredstvo.

10. TEORETIČNO IZHODIŠČE KONTEKSTUALNO RAZUMEVANJE EMOCIONALNOSTI NASILJA KONTEKSTUALNO RAZUMEVANJE EMOCIONALNOSTI NASILJA • STRUKTURNI KONTEKST • NASILJA RAZPOREDITEV VIROV– MOČ, STATUS, VPLIV (mikro/makro) NASILNO VEDENJE = NASILNI EMOCIONALNI ODZIV • KULTURNIKONTEKST • NASILJA KULTURNE REFERENCE (mikro/makro) NASILNO VEDENJESPODBUJENO IN PREŽETO S ČUSTVI SUBJEKTIVNA PERSPEKTIVA POSAMEZNIKA V ŠOLI!

11. O ČUSTVIH ČUSTVENO SE ODZIVAMO, KO SO “VZBURJENE” NAŠE VREDNOTE KO NAM JE NEKAJ POMEMBNO (V POZITIVNEM ALI NEGATIVNEM SMISLU) ČUSTVENI ODZIV: PRIJETEN ALI NEPRIJETEN BOLJ KO JE POMEMBNO – INTENZIVNEJŠI ODZIV NEPOMEMBNO – RAVNODUŠNOST ČUSTVA OPOZARJAJO NA PREDNOSTNE CILJE (PRIORITETE) – ZAVEDANJE! IZRAŽANJE ČUSTEV – SPOROČILO DRUGIM NEUSTREZNA DELITEV NA NEGATIVNA IN POZITIVNA ČUSTVA: VSAKO ČUSTVO LAHKO USTREZNO SITUACIJI VSAKO ČUSTVO LAHKO NEUSTREZNO SITUACIJI

12. USTREZNOST ČUSTVENIH ODZIVOV Sem točno opazil, zaznal situacijo? Sem realno razumel, dojel situacijo (smisel, pomen)? Sem razumno ovrednotil, koliko je situacija pomembna? Sta jakost in trajanje mojega čustvovanja razumna? Ali točno zaznavam in prepoznavam, kaj in v zvezi s čim doživljam (zavedanje)? Sem svoje čustvo izrazil na učinkovit in družbeno sprejemljiv (nenasilen) način? NEGATIVEN ODGOVOR NA KATEROKOLI VPRAŠANJE – NEUSTREZEN ČUSTVENI ODZIV

13. TVEGANA PREPRIČANJA O ČUSTVIH: • “Ko doživljam močno jezo do nekoga, ga moram na nek način napasti.” • Lahko izbiramo način izražanja čustev – prostor za odločitev. • "Ni res, da ne smemo nobenega čustva izraziti z nasiljem.” • Pravico doživljati vsa čustva, ne pa nasilno izražati. • “Ko doživljamo močna čustva, ne moremo več razmišljati.” • V afektu se osredotočimo na najbolj pomembno; lahko razmišljamo in se nadzorujemo. • “Mislim, da moram svoja čustva vedno pokazati.” • Namen čustev ni izražanje, temveč prilagoditev. Včasih neizražanje bolj adaptivno. • “Neprijetna čustva, ki jih doživljam, so vedno slaba zame.” • Potrebujemo prijetna in neprijetna čustva. • Preseči “užitkarsko” logiko (načelo zadovoljstva, kratkoročne želje, nepotrpežljivost, nestrpnost). • Ideologija “srečnega otroka”. • Zahteve, prepovedi – uveljavljati voljo!

14. ŠE ENO izkrivljeno PREPRIČANJE O ČUSTVIH (viktimološko pomembno!): »ČE MI NEKDO REČE NEKAJ GRDEGA, POVZROČI V MENI NEPRIJETNO ČUSTVO.« • KVAZIVZROČNOST: • beseda je vzrok za čustvo. SODOBNO RAZUMEVANJE: sami ustvarjamo svoja čustva, s tem • kako razumemo neko situacijo (pomen!) • koliko nam je ta situacija važna (pomembnost!) • Tvegana zabloda o čustvih: “Čustva mi povzročajo drugi!” (“Zato nimam nobene možnosti čustvovati drugače...”) (“Zato jih lahko kaznujem, če mi pozročajo neprijetna čustva.”) Dejstvo: nihče nas nikoli ne razjezi (ali na primer užali). Razjezimo (ali užalimo) se sami. Ali pa se ne. Otroci nimajo takšne pozicije avtonomije čustvenega odzivanja –informirajmo jih. Čustvovanje naj bo prostor posameznikove suverene pristojnosti. Žrtve nasilja – ni nujno, da so čustveni odzivi povsem določeni z izkušnjo nasilja! Možno se je avtonomno soočiti z izkušnjo in nadzorovati svoje čustveno odzivanje.

15. PREPREČEVATI TVEGANA tvegana prepričanja o čustvih in tvegana čustva v šoli NAJMANJ ZAŽELENI ČUSTVI v ŠOLI: • Sovraštvo (doživljanje drugega kot zlobnega) • Prezir (doživljanje drugega kot slabega) Nastanek takšnih čustev (ANTIPATIJE) zaželeno preprečevati. “Vsi smo ljudje!” (istovetenje omogoča razvoj sočutja, zaupanja) ODNOSI SIMPATIJE / ODNOSI ANTIPATIJE / ODNOSI RAVNODUŠNOSTI CILJ VSAJ STRPNOST: Tolerirati tiste, ki jih ne sprejemaš, sovražiš, preziraš – biti do njih strpen (brez nasilja). DRUGA “TVEGANA” ČUSTVA: jeza, dolgčas, kljubovanje, zavist, užaljenost, ljubosumje, frustracija/nezadovoljstvo, sram, strah. EDINI ABSOLUTNO NEZAŽELENI IN TVEGANI ČUSTVI: prezir do sebe (samoprezir) in sovraštvo do sebe (samosovraštvo).

16. RAZLIKA med nasiljem: iz jeze / iz prezira / iz sovraštva • JEZA – “Drugi (ki je sicer dober) mora spremeniti svoje (slabo) vedenje.” • Nezrelajeza: • jezi se tisti, ki je MOČNEJŠI; • napada se tudi osebo, ne le njeno vedenje. • Zrela jeza: • jezi se tisti, ki ima PRAV; • ne napada se osebe, le njeno vedenje (“greh” in ne “grešnika”). • Minimalni cilj: “kulturno vpiti” na (vedenje) drugega! (brez žalitev) • Nasilje na podlagi jeze (nezrelega besa) = skrajni poskus prisiliti k spremembi vedenja. • Bes ni slep – “kontrolirana nekontrola”. Preneha, ko drugi spremeni vedenje.

17. RAZLIKA med nasiljem: iz jeze / iz prezira / iz sovraštva • PREZIR – “Drugi je SLAB (pod minimumom človeške vrednosti).” • Pričakuje se ponižnost. Do nasilja lahko pride, ko drugi noče biti ponižen. • Tvegana prisotnost prič! • Nasilje na podlagi prezira je PONIŽEVANJE. • Po logiki omejeno: preneha, ko drugi pokaže ponižnost. • Zrelo čustvo nesprejetosti, zavrnjenosti – brez doživljanja manjvrednosti. • Problem KONTRA-PREZIRA.

18. RAZLIKA med nasiljem: iz jeze / iz prezira / sovraštva • SOVRAŠTVO – “Drugi je ZLOBEN (so-vrag).” • (“Drugi me namerno ogroža, brez povoda in opravičila!”) • Nasilje na podlagi sovraštva je UNIČEVANJE. • Ni sočutja in čustev krivde: • povračilnost, maščevalnost – “zlobni zasluženo trpi”. • Sovražno nasilje po logiki “neomejeno”. • Problem KONTRA-SOVRAŠTVA. • Otroke naučiti, da bodo razlikovali jezo od sovraštva in prezira. • Telesno nasilje (tudi iz jeze) vselej tvegano: • npr. tvegana kombinacije jeze in strahu; • če doživeto kot izraz prezira ali sovraštva – kontra-napad. • !Izražanje sočutja, čustev krivde, kesanja, obžalovanja – lahko preprečimo sovraštvo!

19. SPOROČILA ZA preprečevanje tveganih in krepitev varovalnih čustev • Učencem omogočimo, da se NAUČIJO: • da so brezpogojno pomembni in (enako)vredni kot človeška bitja • da so tudi drugi pomembni (spoštovanje, simpatija, sočutje, solidarnost, istovetenje, zaupanje) • da odnosi niso razmerja med manjvrednimi in večvrednimi • da bodo razlikovali osebo od vedenja osebe (za zrelo jezo!) • da bodo razlikovali osebo od njene želje (za zrelo nezadovoljstvo!) • da bodo razlikovali med željo in potrebo (potrebujemo le tisto, brez česar ne moremo živeti) • da je konflikt spopad želja in ne spopad oseb (popravljanje odnosa, nenasilno reševanje spora– komunikacijske in pogajalske veščine) • da morajo biti, tudi če prezirajo ali sovražijo, strpni, nenasilni (tudi brez poniževalnega ali sovražnega govora)

20. SPOROČILA ZA preprečevanje tveganih in krepitev varovalnih čustev • Učencem omogočimo, da se NAUČIJO: • da lahko izbirajo, kako se bodo odzivali – na primer na žalitve (problempreobčutljivosti!) • da biti podrejen ne pomeni biti ponižen (kljubovanje – nespontana neposlušnost) • da biti nadrejen ne pomeni biti vzvišen (podrejenost in nadrejenost sta potrebni vlogi) • da biti sprejet ne pomeni biti vreden (vredni so tudi, če niso sprejeti) • da bodo znali zdravo tekmovati (preseči logiko, da so eni zmagovalci, drugi pa »luzerji”. Nasprotnik ni sovražnik. Tisti, ki ni z mano, ni nujno proti meni.) • da bodo ločili med spoštovanjem in strahospoštovanjem • da je v prijateljskih odnosih bolj ustrezno “Privoščim ti, jaz bi tudi!” kot pa “Zavidam ti.” • da obstaja razlika med »doma« in »v šoli« (šola javni prostor – nadzorovati odkritost in neposrednost; ne pričakovati, da nas bodo vsi sprejemali in imeli radi)

21. HVALA ZA POZORNOST 