IGRA PREDŠOLSKEGA OTROKA

1. IGRA PREDŠOLSKEGA OTROKA RAZVOJNA PSIHOLOGIJA II 4. VAJA

2. IGRA je POSEBNA VRSTA DEJAVNOSTI odsotnost posledic notranja motivacija namernost usmerjenost na predmete alternativna stvarnost

3. zaznavno-gibalne spretnosti socialni razvoj govorni razvoj IGRA informacije o predmetih čustveni razvoj Fleksibilnost mišljenja, reševanje problemov vzročno -posledični odnosi konkretno  simbolno ustvarjalnost

4. VRSTE IGRE …SOCIALNA IGRA: • Stopnje v razvoju socialne igre: • brez udeležbe • opazovalna igra • samostojna igra • vzporedna igra • asociativna igra • sodelovalna igra

5. VRSTE IGRE …FUNKCIJSKA IGRA: • preizkuša zaznavno-gibalne funkcije (zaznavno-gibalna igra) ter hkrati manipulira s predmeti (raziskovalna igra) • vezana na stvarne in oprijemljive značilnosti predmetov

6. VRSTE IGRE …KONSTRUKCIJSKA IGRA: • povezuje in sestavlja posamezne prvine igrače in gradi konstrukcijo • med delom in igro • razvoj načrtovanja

7. VRSTE IGRE …IGRA S PRAVILI: • otrok sprejme vnaprej postavljena pravila in se jim prilagodi

8. VRSTE IGRE …SIMBOLNA IGRA: • dramska igra, igra pretvarjanja, igra »kot da« • otrok reprezentira predmet, osebo, pojav ali dejanje • povezanost s kognitivnim razvojem • vključuje tudi igro vlog in socio-dramsko igro

9. RAZVOJ POSAMEZNIH VRST IGRE SOCIALNAIGRA • Do 4. leta starosti že vse vrste socialne igre. • M. B. Parten: vrste socialne igre si v razvoju sledijo zaporedno. • Rezultati kasnejših študij: • osamljena igra ni nujno najenostavnejša vrsta igre: lahko predstavlja kognitivno kompleksno dejavnost in/ali odraža preferenco za samostojno igro.

10. RAZVOJ POSAMEZNIH VRST IGRE FUNKCIJSKAIGRA • Razvojno najmanj zahtevna. • Prva vrsta igre, ki se pojavi v razvoju. • Opazna že v 1. mesecu življenja otrok. • V 1. letu življenja prevladujoča vrsta igre. • Od 2. leta dalje v celotnem predšolskem obdobju postopno upada, a ne izgine.

11. RAZVOJ POSAMEZNIH VRST IGRE KONSTRUKCIJSKAIGRA • Okoli 18. meseca starosti. • V predšolskem obdobju ostaja njen delež razmeroma stabilen. • Ni manj kompleksna kot simbolna.

12. RAZVOJ POSAMEZNIH VRST IGRE IGRA S PRAVILI • Od 3. leta starosti dalje. • Nato njena pogostost narašča. • Najpogostejša vrsta igre med oš-otroki, mladostniki in odraslimi.

13. RAZVOJ POSAMEZNIH VRST IGRE SIMBOLNAIGRA • Enostavne oblike po 1 letu starosti. • V obdobju malčka in celotnem predšolskem obdobju narašča njen delež glede na ostale vrste igre; kompleksnost in izdelanost SI.

14. RAZVOJ POSAMEZNIH VRST IGRE SIMBOLNAIGRA • Imitacija (neposredna, odložena) • Razvoj igre vlog in sociodramske igre • Posnemalna prvina igre • Domišljijska prvina igre • SI od 7. leta dalje upada

15. TRANSFORMACIJE V SIMBOLNI IGRI

16. PREDMETNA TRANSFORMACIJA • Otrok neživim predmetom pripisuje značilnosti živih bitij. • na primer: plišastega medvedka pokrije in ga položi v posteljico Animacija:

17. PREDMETNA TRANSFORMACIJA • Otrok materializira (konkretizira) namišljeni predmet, ki je funkcionalno povezan z realnim predmetom. • na primer: iz skodelice pije (namišljeno) kavo Materializacija oz. konkretizacija:

18. PREDMETNA TRANSFORMACIJA • Otrok pripisuje obstoječemu ali namišljenemu predmetu lastnosti, ki so funkcionalno povezane z resničnim oz. dejanskim predmetom. • na primer: natrga si papir, ki predstavlja rezance in reče: “Mmm, kako so rezanci dobri.” Pripisovanje lastnosti oz. značilnosti:

19. PREDMETNA TRANSFORMACIJA • Otrok daje predmetu novo identiteto. • na primer: z desko (ki predstavlja kladivo) tolče po žeblju Substitucija:

20. PREDSTAVNA TRANSFORMACIJA • Otrok se igra z namišljenim predmetom; ta ni podoben predmetu, ki ga v realnosti ima. • na primer: plišastega medvedka pokrije in ga položi v posteljico ter reče: “Zdaj moraš pa spati, ker si utrujen.” Predmetni realizem:

21. PREDMETNA TRANSFORMACIJA • Otrok pripisuje določene lastnosti oz. značilnosti predmetu, ki ne obstaja. • na primer: iz (namišljene) skodelice pije (namišljeno) kavo in reče: “O, kako je sladka!” Pripisovanje lastnosti namišljenemu predmetu:

22. PREDMETNA TRANSFORMACIJA • Otrok se pretvarja, da obstaja neka zamišljena situacija. • na primer: otroci se v (namišljenem) avtobusu peljejo v (namišljeno) trgovino; ko prispejo, eden reče: “Zdaj smo pa v trgovini.” Pripisovanje situacije:

23. PREDMETNA TRANSFORMACIJA • Otroci v igri prevzamejo različne vloge. • na primer: “Jaz bom mamica in bom skuhala kosilo, ti boš pa otrok in bomo potem skupaj jedli.” Pripisovanje vlog:

24. IGRAČE STRUKTURIRANOST igrače = stopnja njene določenosti in izdelanosti REALISTIČNOST igrače = stopnja njene podobnosti z dejanskim predmetom

25. IGRAČE Malčki in mlajši predšolski otroci za razvojno zahtevnejše ravni simbolne igre potrebujejo bolj realistične in bolj strukturirane igrače. Starejši predšolski otroci zmorejo simbolno igro (vključno z igro vlog) tudi z manj strukturiranimi in realističnimi igračami ter celo brez igrač – igrače nadomeščajo z gestami in govorom.

26. IGRAČE Barbara (2;6) se pretvarja, da je mama. Pogleda v voziček, v katerem leži medvedek in reče: “Potrebujem dojenčka.” Nato poišče igračo dojenčka (visoko R igračo). Rok (7) se pretvarja, da je prodajalec. Iz blagajne vzame namišljen denar ter s kretnami ponazori štetje denarja. Namišljen denar nato ponudi namišljenemu kupcu in reče: “Tukaj imate drobiž.”

27. OPAZOVANJE IGRE • vrste igre, vsebina, obnašanje, govor, igrače, ..., vedno je pomemben kontekst! • perspektiva opazovalca: le opazuje – se vključi (namen!)

28. OPAZOVANJE IGRE • okolje: naravno (spontane oblike vedenja) – eksperimentalno (kontrola) • pomemben predhoden načrt: predmet opazovanja, udeleženci, trajanje in enota opazovanja, vzorec vedenja

29. OPAZOVANJE IGRE • sodi med manj objektivne raziskovalne metode: pristranost opazovalca (védenje o igri, pojmovanje vedenja kot (ne)ustreznega), vpliv preko reakcij in neverbalnega obnašanja, v ocenjevanju in kodiranju • zanesljivost in veljavnost

30. POROČILO • Naslov: Igra predšolskega otroka • Povzetek

31. POROČILO 1. Uvod • opredelitev igre • pomen igre za otrokov razvoj • vrste igre in njihov razvoj (poudarek!: simbolna igra) • igrače v igri • opazovanje otroške igre • Namen vaje je s pomočjo opazovanja igre predšolskega otroka prepoznati ravni predmetne in predstavne transformacije v otrokovi simbolni igri.

32. POROČILO 2. Metoda • Udeleženci • spol in starost opazovanega otroka • število, spol in starost soigralcev • Pripomočki: • shema avtorice V. C. McLoyd (predmetne in predstavne transformacije)

34. POROČILO 2. Metoda • Postopek • opazovanje proste igre otroka: 45 minut, zapisovanje simbolne igre izbranega otroka

35. POROČILO 3. Rezultati • zapis opazovane otrokove SIMBOLNE igre • opis igre: • igralni partnerji – število, spol, starost otrok • igrače • potek igre (navedeni vsebinski sklopi oz. vsebinske celote) • obnašanje otroka • komentar rezultatov(predmetne in predstavne transformacije pri posameznih vsebinskih celotah)

36. POROČILO 4. Interpretacija • opis stopenj, ki jih otrok dosega pri posamezni ravni transformacije v svoji simbolni igri • preskakovanje med posameznimi vsebinskimi sklopi • morebiten vpliv drugih dejavnikov na otrokovo igro

37. POROČILO 5. Literatura • Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2001). Teorije otroške igre. • Marjanovič Umek, L. in Kavčič, T. (2001). Otroška igra. • Marjanovič Umek, L. in Cecić Erpič, S. (2001). Opazovanje in ocenjevanje otroške igre. • Fekonja, U. (2001). Igrače. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.). Psihologija otroške igre: od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: ZIFF. • Kavčič, T. (2004). Igra dojenčka in malčka. • Fekonja, U. (2004). Razvoj otroške igre. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.). Razvojna psihologija. Ljubljana: ZIFF. • McLoyd, V. C. (1980). Verbally expressed modes of transformation in the fantasy play of black preschool children. Child Development, 51, 1133-1139.