80 likes | 192 Views
Prevzemanje terminov. Zakaj prevzemanje? potreba po poimenovanju novih predmetnosti potreba po stilni drugačnosti (splošni vs. strokovni jezik!) Vrste prevzemanja
E N D
Prevzemanje terminov • Zakaj prevzemanje? • potreba po poimenovanju novih predmetnosti • potreba po stilni drugačnosti (splošni vs. strokovni jezik!) • Vrste prevzemanja • znotrajjezikovno: znani termin se – zaradi sorodnosti v pomenskem polju – prenese na novo področje (načelo metafore/metonimije): vesoljska ladja, deskanje, podatkovna avtocesta • medjezikovno: jezikovni proces ob stiku dveh ali več kultur, ki se razlikujejo v civilizacijski, politični ali gospodarski moči • prevzemanje iz klasičnih jezikov (grščina, latinščina) • prevzemanje iz sodobnih jezikov
Področja prevzemanja Vsa področja, kjer prihaja do intenzivnih medkulturnih pojmovnih prenosov: • informacijska in komunikacijska tehnologija • prosti čas in zabava (šport, glasba, moda, življenjski slog) • hrana in pijača • tehnološke in znanstvene novosti • ...
Stopnje prevzemanja • citatni prevzem (manager) • govorno prilagajanje (manager [menedžer]) • pisno prilagajanje (menedžer, favl, dizajn, koktejl,...) • oblikovanje besedne družine s slovenskimi obrazili (menedžerski, menedžerka,...) • morebitni pojav slovenske sopomenke (ravnatelj) • opustitev prevzetega izraza
Pogoji za uspešno včlenjevanje v jezikovni sistem • prevzeta beseda je potrebna, zapolnjuje leksikalno praznino • je v skladu z besedotvornimi pravili jezikovnega sistema • se uporablja • vzpostavlja odnos do drugih enot v pojmovnem sistemu • je besedotvorno razvejana in daje podlago za različne pomenske in skladenjske možnosti • je primerno dolga • je lahko izgovorljiva Izrazi, ki so močno zaznamovani z izhodiščno kulturo, navadno ne dobijo slovenske ustreznice (npr. pizza, tofu, jazz, citroen,...).
Stališča do prevzemanja • izrazito odklonilno: Toporišič & co. prim. npr. Toporišič, J. (1984) Zdravstvena beseda po poldrugem desetletju. V: Besedjeslovne razprave, Založb ZRC, 2006, 462-470. • permisivno, deskriptivnoprim. Klinar, S. (2004) Tehnični termin, kaj je to? V: Humar, M. (ur.)Terminologija v času globalizacije. Založba ZRC, 103-109.
Kalk – domač ali tuj? • dobesedni prevod, prevod po morfemih inter + net = med + mrežje; med + omrežjeescape character = ubežni znakviktim + o + logija = žrtv + o + slovjethin client = lahki odjemalec • slaba rešitev, kadar je prevod pomensko netransparenten ali zgrešen
Primeri • blanket barje (angl. blanket bog, nem. Blanket Moor) • PTS: frend, windstopper, goreteks, treking, ... • PPP protokol, IPX, entitetno-relacijski model (ERM)
Izlastnoimensko izrazje • Iz osebnih imen • iz rojstnih osebnih imen: martinček ‘majhen kuščar’, aleksandrit ‘različek hrizoberila’ • iz priimkov: mendelevij ‘keični element’, tesla ‘enota za gostoto magnetnega polja’, Newtonovi zakoni, Dopplerjev pojav, Geiger-Müllerjev števec • Iz zemljepisnih imen • iz krajevnih imen: petovio ‘sorta orehov’, londonski peping ‘stara angleška sorta jabolk’ • iz imen držav: grška jelka, ogrska marelica, norveški sokol • iz imen celin: americij in evropij ‘kemijska elementa’, avstralski lovor, afriški oreh • iz imen voda: dravit ‘natrijev magnezijev turmalin’ Glede na raven prevzetosti: • citatni izimenski izrazi • izrazi, ki so postali občna imena (mala začetnica): hertz, joule,kelvin (po Odredbi o merskih enotah: herc, njuten, paskal, džul)