PONAVLJANJE IN UTRJEVANJE

1. PONAVLJANJE IN UTRJEVANJE SNOV: U/139–177

2. Liberalna in nacionalna gibanjaU/139–141 • Kako so živeli v meščanskih družinah v prvi polovici 19. stoletja? • Za kaj se danes uporablja izraz bidermajer? • Kaj je liberalizem? • Kaj bi bilo nasprotno liberalizmu? Razloži razlike. • Kaj je narodno gibanje? Zakaj se pojavi? Kako je bilo zatrto?

3. Tovarne, parniki, lokomotive in telegraf U/142–145 • Zakaj pravimo, da so se razdalje med ljudmi v 1. polovici 19. stoletja krajšale? • Zakaj je bila VB v gospodarskem razvoju daleč pred vsemi državami? • Navedi tehnične izume iz 1. polovice 19. stoletja. • Zakaj so začela nastajati velika industrijska mesta? • Opiši življenjske razmere in delovne pogoje delavcev. • V čem je bilo nasprotje med delavci in podjetniki?

4. V čem se je v 1. polovici 19. stoletja gospodarski razvoj slovenskih dežel razlikoval od razvoja evropskih dežel? Kako so oblasti zavirale širjenje novih idej v slovenskih deželah? Primerjajte Bleiweisov in Prešernov krog. Kaj sta ilirizem in abecedna vojna? Kaj je Slovence odvračalo od bolj množične podpore ilirizmu? Slovenci v 1. polovici 19. stoletjaU/146–149

5. Revolucije leta 1848U/150–155 • Zakaj so leta 1848 v Evropi izbruhnile revolucije? • Kaj so zahtevali posamezni sloji prebivalstva? • Kakšno vlogo so odigrala narodna gibanja? • Ali so bile revolucije uspešne? • Zakaj imenujemo revolucije leta 1848 POMLAD NARODOV?

6. Revolucije leta 1848U/150–155 • Navedi zahteve narodov v Habsburški monarhiji v revoluciji leta 1848. • Navedi zahteve programa Zedinjena Slovenija. • Zakaj je ta program tako pomemben? • Kakšen je bil zgodovinski pomen revolucij leta 1848? • Kakšen je bil pomen revolucije leta 1848 za Slovence?

7. Zlata doba industrijeU/158–160 • Kakšni so bili vzroki za gospodarski razcvet? • Navedi prednosti in slabosti razvoja železnice. • Posledica česa so bili novi izumi v drugi polovici 19. stol.? • Navedi nekaj tehničnih novosti, njihove izumitelje ter opredeli pomen izumov za življenje takratnih ljudi. • Kateri izumi še vedno vplivajo na vsakdanje življenje?

8. Blišč in beda novega industrijskega sveta U/161–163 • Kako in zakaj se je v drugi polovici 19. stoletja spremenila podoba velikih mest? • Zakaj so se ljudje množično izseljevali v čezmorske dežele? • Zakaj so nastala delavska združenja? Poimenuj jih. Kaj še danes na njih spominja? • Kako je z delavskimi pravicami danes?

9. Družina, otroštvo in šola v 19. stoletjuU/164–167 • Opiši in razloži razlike v odraščanju otrok v delavski/kmečki/obrtniški in meščanski družini. • Opiši in razloži razlike v vzgoji otrok v delavski/kmečki/obrtniški in meščanski družini. • Kakšno vlogo je imela šola konec 19. stoletja? • Kdaj se uveljavi splošna šolska obveznost?

10. Evropski in svetovni zemljevid se spreminjataU/168–171 • Katera država je prevzela vodstvo pri združevanju italijanskih državic in katera pri združevanju nemških? • Kdaj sta nastala K Italija in Združeno nemško cesarstvo? • V čem sta bili ti združevanji podobni? • Zakaj je Rusija, največja evropska država, vedno bolj zaostajala za ostalimi državami? • Katere države na svetu so bile konec 19. stoletja gospodarsko najbolj razvite? • Katera evropska država je imela v 19. stoletju največjo kolonialno posest?

11. Habsburška monarhija v 2. polovici 19. stoletjaU/172–175 • Zakaj je prišlo do obnovitve političnega življenja v HM? • Kaj je prinesel HM februarski patent? • Razloži volilno pravico v HM. • Kaj je dualizem? • Oglej si zemljevid v U (174) in ugotovi, katere dežele so sodile v avstrijski in katere v ogrski del. • Kakšne so posledice dualizma za nenemške narode znotraj AO?

12. Politiki se borijo za praviceU/176–177 • Večina evropskih držav (narodov) si je priborila ustavo in parlament, pa vendar še niso bili povsem zadovoljni. Zakaj ne? • Opiši boj žensk za volilno pravico. • Kakšno posledico prinese razširitev volilne pravice? Razloži.