270 likes | 481 Views
ДОКТОРСКА ШКОЛА НА УКИМ НАУЧНО-ИСТРАЖУВАЧКА ЕТИКА - 5 BIOETIKA. Nova disciplina na etikata i na naukata (1971) - Rezultat na sevkupniot razvitok na biolo[kite i na filosofskite soznanija - Gi rezimira najva`nite sogledbi i zada~i za opstojbata na lueto i na `iviot svet
E N D
ДОКТОРСКА ШКОЛА НА УКИМ НАУЧНО-ИСТРАЖУВАЧКА ЕТИКА - 5 BIOETIKA
Nova disciplina na etikata i na naukata (1971) - Rezultat na sevkupniot razvitok na biolo[kite i na filosofskite soznanija - Gi rezimira najva`nite sogledbi i zada~i za opstojbata na lu\eto i na `iviot svet - Opredeluva [to lu\eto treba da storat za: - nivnoto `iveewe da bide pozitivno - nivnite dejstva navistina korisni - nau~nite otkritija da donesuvaat samo polza, a ne [teta za ~ove[tvoto
PRI^INI za Bioetikata: • problemi od iskoristuvaweto na prirodnite resursi • nevnimatelno koristewe na tehnikata • zagrozuvawe na `ivotnite uslovi • zapo~na naglasena gri`a: - za zdravjeto - za Prirodata - za zagrozenite lu\e i vidovi - za invalidite - se razvi dobrotvorna ideja i rabota
BIOETIKATA E ETIKA NASO^ENA KON: - gri`a za `ivoto - vnimatelnost kon prirodnite resursi - vnimatelnost kon ~ove~kite otkritija, kon istra`uvawata i nivnoto koristewe - odgovornost na site lu\e, posebno na u~enite, za dobroto `iveewe i za opstojbata na Zemjata - novi idei za razumen razvitok (vo sloboda, so [irewe na znaewata, so kontrolirano odnesuvawe i so izbegnuvawe na nasilstvo i [teti)
OBLASTITE NA BIOETIKATA (raznovidni i se [irat) • MEDICINSKA ETIKA и sl. • EKOLO{KA ETIKA • ZAVISNOSTI • OLIMPISKA ETIKA • DEFEKTOLOGIJA • NAU^NO-ISTRA@UVА^KA ETIKA (posebno vo biologijata, medicinata i hemijata) • BIOETI^KO OBRAZOVANIE
U[te va`ni delovi na bioeti~kata razgledba - mnogu razni pra[awa • evtanazija • abortus • ve[ta~ko oploduvawe • genetski intervencii (GMO), posebno vo hranata • klonirawe…
Начела HOLIZAM DIVERZITET (BIOLO{KI I KULTURNI) PARCIJALNOST-INDIVIDUALIZACIJA ANTROPOCENTRIZAM BIOCENTRIZAM FIZIOCENTRIZAMН
Definicii Van Ranselar Poter: MOST KON IDNINATA (pome\u prirodnite i duhovnite nauki - tehni~kiot i postindustriskiot svet - razvienite i nerazvienite) Bioetikata e neophoden nov eti~ki sistem, se zasnovuva vrz promisluvaweto i zaklu~ocite od empiriskite soznanija na site nauki, a posebno od dene[nite biolo[ki soznanija.
Definicii D-r Albert {vajcer: UVA@UVAWE KON @IVOTOT (Ehrfurcht vor dem Leben) Jas sum `ivot, koj saka da `ivee, srede `ivotot, koj saka da `ivee (Ich bin Leben, das leben will, inmitten von Leben, das leben will)
Definicii Bioetikata e sistematsko prou~uvawe na ~ove~koto odnesuvawe na podra~jeto na naukite za `ivotot (lifesciences) i za zdravstvenata za[tita ako toa odnesuvawe se sogleduva vo svetlinata na moralnite vrednosti i principi. (prva Enciklopedija na bioetikata, 1978) Bioetikata e sistematsko prou~uvawe na moralnite dimenzii - vklu~uvaj]i gi i moralnite pogledi, re[enija, povedenie i dejstvuvawe - vo ramkite na naukite za `ivotot i na zdravstvenata za[tita, pri [to se slu`i so razli~ni eti~ki metodologii vo interdisciplinarniot pristap. (Vtora, pettomna Enciklopedija na bioetikata, 1995)
Definicii Bioetikata e qubov sprema `ivotot. Svetski bioeti~ki kongres vo Tokio (1998)
Oblastite na bioetikata - @IVOTOT e na~in na postoewe na na[ata planeta. • PRIRODATA e edinstvena osnova na `ivotot na Zemjata. • LI^NOSTA e najvisok dostrel na razvitokot na `ivotot na Zemjata. Bioetikata gi povrzuva @ivotot, Prirodata i Li~nosta vo duhovna celost - vo neraskinlivo edinstvo i vo eti~ka dimenzija na anga`man na lu\eto niv da gi za[tituvaat i unapreduvaat.
Najva`nata op[ta moralna norma vo bioetikata, koja mo`ebi e i najzna~ajna eti~ka norma na celoto ~ove[tvo denes: ^UVAJ GO @IVOTO (@IVOTOT)! Razumnoto odnesuvawe i za[titata najdobro gi izrazuva предлогот за [iroka norma: Ne povreduvaj niedno `ivo su[testvo, ne pravi ni[to [to mo`e da predizvika stradawe i smrt na `ivite su[testva, vo dejnosta vgradi ideja i cel za za[tita na Prirodata, unapreduvaj gi site elementi na Prirodata, ~uvaj ja i ne ja tro[i bezrazumno, vnimavaj na lu\eto i na drugite `ivi su[testva i ~uvaj gi - od mo]ta na ~ovekot i od negovite pravilni dejstva zavisat dobriot `ivot i opstanokot na `ivotot na planetava!
ДОКТОРСКА ШКОЛА НА УКИМ НАУЧНО-ИСТРАЖУВАЧКА ЕТИКА - 5 BIOETIKA
- EKOSOFIJA - razmisla za smislata na ~ovekovata sredina - za elementite na ~ovekovata bliskost so uslovite na opstanokot i gi identificira neophodnite nadvore[ni kategorii na ~ovekovata egzistencija - EKOLOGIJA - nauka za `ivotnata sredina na `ivite vidovi, za prirodnite uslovi na `iveewe na sekoe `ivo su[testvo i za negovite odnosi so sredinata i so drugite `ivi su[testva so koi ja spodeluva; glavni poimi: EKOSFERA (ili biosfera) - sloj vo koj mo`e da ima `ivot; EKOSISTEM - bio-zaednica i nejzina `ivotna sredina (so me\usebna razmena); HUMANA EKOLOGIJA - istra`uvawe na uslovite i na~inot na `iveewe na lu\eto, kako i na nu`niot kvalitet na uslovite za nepre~eno i dostoinstveno ~ovekovo `iveewe (od nauka za sredinata ekologijata stanuva poim za eti~ka za[tita na sredinata) - ETIKA NA @IVOTNATA SREDINA (environmentalna etika) - moralna nauka za razbiraweto, vnimavaweto, ~uvaweto i unapreduvaweto na ~ovekovata sredina i na nejzinite elementi - EKOLO{KA ETIKA - moralno u~ewe pottiknato od ekosofskite i ekolo[kite soznanija za vrednosta na elementite [to go opkru`uvaat ~ovekot vo negoviot `ivot i mu se va`ni, kako i za blagorodnoto ~uvawe i unapreduvawe na uslovite za `iveewe, ~ija cel e vkupnoto podobruvawe na opstanok na lu\eto i na drugite `ivi su[testva na Zemjata
Ekolo[kata etika stanuva pottik za rekonstrukcija na tipot na `iveewe i postapuvawe - pri~insko-posledi~nata forma e univerzalna: Sekoj e `rtva, no i pri~ina za propa\aweto. Toa bara novi na~ini na ~ovekovoto odnesuvawe - realisti~en odnos, svesnost za uslovite i za potencijalite na `ivotot. Toa e NOVA ETIKA, ne spored sodr`inata, tuku spored su[tinata. Toa e NAJOSTRA ETIKA DOSEGA vo ~ove[tvoto, so op[ta dobramisla i ~esni nameri, so rigidna odgovornost, so apsolutna ideja za nepovreduvawe na drugo su[testvo i so krajna svesnost za univerzalnosta na posledicite od postapuvaweto.
Osnovna moralna norma na ekolo[kata etika e: ^uvaj, ~uvajte go `ivoto! (ista so prvata norma na bioetikata) Posebna norma na ekologijata e: Misli globalno, dejstvuvaj lokalno! Nova moralna pouka e: Prirodata sme ja pozajmile od idnite generacii i treba vnimatelno da ja ~uvame za da im ja vratime.
Пrincipi na etikata na zdravjeto (Elementi na dobroto zdravje): - op[ta dobra sostojba na teloto i negova celosnost (nepovredenost) - dobro di[ewe - dobra rabota na krvotekot, na vareweto i na cirkulacijata na materiite, na koskite i na drugite organi za dvi`ewe, na `lezdite - dobra sostojba na setilnite organi i nivno pravilno funkcionirawe - nemawe hroni~ni i pogolemi akutni bolesti - stabilna psihi~ka sostojba i du[evno spokojstvo - dobro spiewe - nemawe zavisnosti - nemawe zarazni bolesti - `iveewe vo zdrava prirodna sredina Osnovni dimenzii na zdravstvenata etika se: - gri`a za zdravjeto (svoe i tu\o) - samosvest na li~nosta za sostojbata na svoeto telo i psiha, za nivnata pravilna funkcija i potrebi - normi za dejstvuvawe na poleto na ~uvaweto i unapreduvaweto na zdravjeto - dejstva koi se naso~eni za za[tita i podobruvawe na zdravjeto
Glavni normi na etikata na dvi`eweto: ДВИЖИ СЕ, ЗА ДА НЕ ЗАБОРАВИШ ДА ОДИШ! СПОРТУВАЈ! Glavni normа na etikata na јадеweto: ЈАДИ УМНО! ЈАДИ РЕДОВНО И УМЕРЕНО!
Zavisnosta vodi kon eti~ka degradacija na li~nosta uшte na prviot stepen na povrzuvaweto so predmetot na zavisnosta - тaa станува zavisna zatoa шto и popuшtilе eti~kata sila i moralnata samokontrola Se raskinuva psiho-fizi~koто edinstvo na li~nosta
3 степена на зависноста • МОРАЛНА ЗАВИСНОСТ • ПСИХИЧКА ЗАВИСНОСТ • ФИЗИЧКА (ФИЗИОЛОШКА) ЗАВИСНОСТ
Brojot i vidovite na zavisnostite (сo ogled na izvorot na zavisnosta i na predmetot kon kogo zavisnikot e privrzan) - zavisnost od agensi koi vo zavisnikot budat `elba i kon koi toj e podlo`en (droga, alkohol, tutun, hrana, lekovi) - zavisnost od li~nosti - zavisnost kon poseduvawe - zavisnost kon dejstvuvawe - fanatizmi od razli~en karakter
Најстрашна зависност е од ДРОГАТА Норми Не подлегнувај на зависностите! БЕГАЈ ОД ДРОГАТА!