Premik reprezentacij

1. Premik reprezentacij

2. Psihometrija I - vaje Reprezentacijski premik Mentalne reprezentacije gibanja in sprememb niso statične. Potem, ko dejansko draženje poneha (gibajoči ali spreminjajoči se objekt izgine), reprezentacije še vztrajajo. Opažamo dva pojava: • Reprezentacijski moment: Opazovalci si zadnje točke niza ne zapomnijo take, kot je bila. Zadnjo točko prestavijo v smeri gibanja ali spremembe. • Povprečevanje (regresija k povprečni intenziteti): Opazovalci reprezentacijo zadnje točke v nizu pomaknejo nazaj, proti povprečni intenziteti v nizu, proti intenziteti predhodnega dražljaja, proti intenziteti ozadja ali proti intenziteti dražljaja, ki se pojavi po premoru. • Učinka momenta in povprečevanja se seštevata.

3. Psihometrija I - vaje Reprezentacijski moment Razlaga: Reprezentacijski moment je posledica internaliziranih vidikov vedenja objektov v svetu (npr., gibajoči se objekti pridobijo moment in se ne morejo takoj ustaviti). Mnoge kognitivne aktivnosti (npr. zaznavanje, predstavljanje, mišljenje, sanjanje..) naj bi sledile ponotranjenju nespremenljivih lastnosti sveta. Mentalne reprezentacije so dinamične in vključujejo časovni vidik draženja (Shepard, 1984).

4. Psihometrija I - vaje Premik reprezentacij gibanja • Mentalne reprezentacije gibanja sledijo fizikalnim zakonitostim (trenje, težnost, moment…). • Njihov premik je odvisen od številnih dejavnikov: • hitrosti, • pospeška, • smeri gibanja, • pričakovanj opazovalcev, • dolžine premora med izginotjem tarče in ponovnim prikazom, • konstantnosti oblike tarče, prototipičnosti lika, velikosti tarče

5. Psihometrija I - vaje Premik reprezentacij gibanja v ravnini • Premiki reprezentacij gibanja v desno so večji kot premiki reprezentacij gibanja v levo (Hubbard, 1995). • Velikost premika je večja pri pospešenih gibanjih likov kot pri upočasnjenih (Finke, Freyd in Shyi, 1986). • Premiki reprezentacij gibanja v ravnini so večji kot premiki reprezentacij gibanja v globini (Hubbard, 1995).

6. Psihometrija I - vaje Premik reprezentacij gibanja v globini • Ob večji hitrosti gibanja je premik naprej večji in sledi RM, ob manjši hitrosti pa se reprezentacija premakne proti povprečni intenziteti (Hubbard, 1995). • Če je premor daljši od 300 ms, je učinek povprečevanja večji kot učinek RM (Freyd in Johnson, 1987). • Premiki reprezentacij gibanja v globini sledijo razširitvi mej slike (Intraub, Bender in Mangels, 1992). Tarča v spominu zasede manjši vidni kot (premik v smeri stran od opazovalca). • Pri večjih tarčah je premik v smeri stran od opazovalca večji kot pri manjših tarčah, kar pomeni, da je proces razširjanja mej slike intenzivnejši pri slikah, ki zasedejo večji vidni kot. Razširitev mej zasede konstanten delež velikosti tarče, približno 8 % (Intraub in Richardson, 1989).

7. Psihometrija I - vaje Premik reprezentacij spreminjajoče se svetlosti • Reprezentacija končne svetlosti tarče, ki spreminja svetlost, se premakne proti predhodni svetlosti in proti svetlosti ozadja. Premik je večji v primeru večjega kontrasta med končno svetlostjo lika in svetlostjo ozadja (Favretto, osebna komunikacija). • Shimozaki, Eckstein in Thomas (1996) so premik reprezentacij svetlosti razlagali z vtisnenjem prve svetlosti objekta v objektno mapo (“object-file” – pojem, ki ga je uvedla A. Treisman). Ker se svetlost objektov v naravi redko spreminja, po spremembi spomin zdrsne proti prvotni svetlosti.

8. Premik reprezentacij - reference • Finke, R. A., Freyd, J. J., in Shyi, G. C.-W. (1986). Implied velocity and acceleration induce transformations of visual memory. Journal of Experimental Psychology: General, 115, 175-188. • Freyd, J. J., in Johnson, J. Q. (1987). Probing the time course of representational momentum. Journal of Experimental Psychology: Learning, Memory, and Cognition, 13, 259-268. • Hubbard, T. L. (1995). Displacement in depth: Representational momentum and boundary extension. Psychological Research, 59, 33-47. • Intraub, H., Bender, R. S., in Mangels, J. A. (1992). Looking at pictures but remembering scenes. Journal of Experimental Psychology: Learning, Memory, and Cognition, 18, 180-191. • Intraub, H., in Richardson, M. (1989). Wide-angle memories of close-up scenes. Journal of Experimental Psychology: Learning, Memory, and Cognition, 15, 179-187. • Shepard, R. N. (1984). Ecological constraints on internal representation: Resonant kinematics of perceiving, imaging, thinking, and dreaming. Psychological Review, 17, 44-54. • Shimozaki, S.S., Eckstein, M., in Thomas, J. P. (1999). The maintenance of apparent luminance of an object. Journal of experimental Psychology: Human Perception and Performance, 25, 1433-1453. Najnovejše o reprezentacijskem momentu: http:/www.psy.tcu.edu/psy/repmo2000abs.html

9. NV1 – ravnina gibanja NV2 – tip niza NV3 – pospešenost niza NV4a – smer gibanja NV4b – končna velikost ravnina zaslona (a), sagitalna (b) zvezen, nezvezen upočasnjen, enakomeren, pospešen premik v levo, v desno 150x150, 200x200 Psihometrija I - vaje RM – gibanje: eksperimentalni načrt

10. NV1 – kontekst spreminjanja NV2 – tip niza NV3 – pospešenost niza NV4 – končna svetlost v nizu v prostoru, v času zvezen, nezvezen upočasnjeno, enakomerno, pospešeno spreminjanje (a) RGB 150, RGB 180 (b) RGB 120, RGB 180 Psihometrija I - vaje RM – svetlost: eksperimentalni načrt