E vropska prometna politika Modalni premik ali so-modalnost?

1. Evropska prometna politika Modalni premik ali so-modalnost? Antje Fiehn Združenje nemške industrije

2. Pomen prometnega sektorja za celotno gospodarstvo • zaposluje10 milijonov ljudi in predstavlja 5% BDP • nepogrešljiv steber kot celota, zlasti za industrijo in kmetijstvo (30% BDP) • pomen prometnega sektorja se je povečal • razlogi: gospodarska rast, globalizacija & povečana konkurenca, oddajanje del zunanjim izvajalcem, specializiranje podjetij, potrošniško povpraševanje PROMET JE TEMELJ USPEŠNEGA GOSPODARSTVA

3. Načrti za promet – glavni izzivi / cilji Načrt za enotni evropski prometni prostor: Na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu Učinkovitost virov Notranji trg / konkurenca Trajnostni promet konkurenčnost Učinkovitost Page 3 11-10-14 Antje Fiehn

4. 10 ciljev za promet v EU v obdobju 2030/2050 Nova in trajnostna goriva in pogonski sistemi • mestni promet: razpoloviti število avtomobilov na konvencionalno gorivo do 2030; jih povsem izločiti do 2050 in do 2030 uvesti mestno logistiko skoraj brez CO2 • 2. – 60% toplogrednih izpustov v transportnem sektorju • 40% trajnostnih goriv z nizko vsebnostjo ogljika v zračnem prometu 40% manj emisij v pomorskem prometu do 2050 Page 4 11-10-14 Antje Fiehn

5. 10 ciljev za promet v EU v obdobju 2030/2050 Čim boljše delovanje multimodalnih logističnih verig prehod 30% cestnega tovora nad 300 km na druge načine prevoza do 2030, in več kot 50% do 2050 potrojiti dolžino hitrega železniškega omrežja. polno delujoče EU multimodalno TEN-T ‘glavno omrežje’ do 2030 do 2050, povezati vsa letališča glavnega omrežja z železniškim omrežjem; vsa pristanišča povezati s tovornim železniškim in celinskim plovnim sistemom Page 5 11-10-14 Antje Fiehn

6. 10 ciljev za promet v EU v obdobju 2030/2050 Povečati učinkovitost prometa in rabo infrastrukture z informacijskimi sistemi in tržnimi pobudami inteligentni sistemi upravljanja: vzpostavitev sistema SESAR do leta 2020; ERTMS, ITS do 2020, vzpostaviti okvir za evropski multimodalni prometno- informacijski, upravljalski in plačilni sistem 2050, število nesreč s smrtnim izidom zmanjšati na skoraj nič polna uporaba načel “uporabnik plača” in “onesnaževalec plača” Page 6 11-10-14 Antje Fiehn

7. Kako doseči? – 4 „i“ in 40 ukrepov 40 ključnih ukrepov na 4 področjih Notranji trg: ustvariti enoten evropski trg z ukinitvijo vseh preostalih ovir med načini prevoza in nacionalnimi sistemi Infrastruktura:novo financiranje infrastrukture z internalizacijo zunanjih stroškov Inovacije: integriran pristop k raziskavam, inovacijam in uporabi Mednarodno : odpiranje trgov v tretjih državah; zagotoviti konkurenčnost Page 7 11-10-14 Antje Fiehn

8. Ključni ukrepi (2011 – 2014) Notranji trg • Enotno evropsko nebo (SES): realizirati z 58 državami do 2020 • Enotno evropsko železniško območje: potniški trg odprt za konkurenco; strukturno ločevanje med upravljanjem infrastrukture in izvajanjem storitev; usklajevanje postopkov licenciranja vozil Cestni tovorni promet: Zakonik o socialni varnosti za vozno osebje v cestnem prometu in manj omejitev cestne kabotaže • E- pomorstvo - pobuda za inteligenten ladijski prevoz brez papirnatih dokumentov Page 8 11-10-14 Antje Fiehn

9. Ključni ukrepi (2011 – 2014) Infrastruktura • RevizijaTEN-T (2011) vzpostavitev ‘glavnega omrežja’ in pristopa k upravljanju koridorjev. Nad € 1.5 bilijona investicij za 2010-2030 • Enoten okvir za skladno uporabo sredstev v TEN-T, kohezijskih in strukturnih skladov. Ustrezni pogoji financiranja bodo zagotovili osredotočanje na prioritete EU in sprejem novih tehnologij (2011) • Enotne upravljalske strukture za koridorje za železniški tovorni promet • Internalizacija zunanjih stroškov: smernice za osebna vozila (2012). V drugem koraku, okvir za internalizacijo stroškov za vsa cestna vozila Page 9 11-10-14 Antje Fiehn

10. Ključni ukrepi (2011 – 2014) Inovacije • strateški transportni tehnološki načrt(2011) ki združuje infrastrukturo in regulativne zahteve, • strategija čistih transportnih sistemov(2012), specifični ukrepi za uvedbo čistih vozil (npr. predpisi o interoperabilnosti infrastrukture za pobiranje pristojbin, smernice in standardi za infrastrukturo za dovod goriva) • Načrti za mobilnost v mestih. Postopki in finančna pomoč • Skupni standardi EU za “računala” ogljičnega odtisa Page 10 11-10-14 Antje Fiehn

11. Ključni ukrepi (2011 – 2014) Mednarodno • razširiti predpise notranjega trga s prizadevanji v okviru mednarodnih organizacij (ICAO, IMO itd.); po potrebi, pridobitev polnega članstva EU sosedska politika: razširiti prometno in infrastrukturno politiko EU na neposredne sosede, vključno z izdelavo načrtov za ohranitev mobilnosti • spodbujati naš pristop globalno: odpreti transportne trge za prosto in neizkrivljeno konkurenco in okoljsko vzdržne rešitve Page 11 11-10-14 Antje Fiehn

12. Glavni pomisleki BDI Kaj industrija potrebuje: logistični načrt za Evropo • logistične storitve so leta 2008 ustvarile 1bilijon € letnih prihodkov • predstavljajo 10–15% stroškov končnega proizvoda • Upoštevati pri oblikovanju prihodnje prometne politike EU Pozornost, usmerjena na doseganje večje učinkovitosti v prometnem sektorju s pomočjo • enotnega evropskega prometnega trga, ki temelji na konkurenci • resnično intermodalnega pristopa, ki logističnim operaterjem omogoča izbiro najboljše kombinacije načinov, s katerimi lahko izpolnijo povpraševanje potrošnikov, • izboljšanje povezave med logističnimi centri, poslovnimi lokacijami in aglomeracijami Page 12 11-10-14 Antje Fiehn

13. Glavni pomisleki BDI Pozornost, usmerjena na enoten evropski prometni trg, kar omogoča večjo učinkovitost, manjše stroške in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov • SES, kabotaža, enoten evropski železniški prostor več kot nujno potrebni • SES bi pomenil 11 milijonov manj CO2/letno in12% zmanjšanja CO2 • Uskladitev postopkov izdajanja dovoljenj za železniška vozila: nepredglednosti, tehnične in upravne ovire vodijo k znatnim zamudam in dodatnim stroškom v milijonih • kabotaža: liberalizacija cestnega tovornega prevoza→ več konkurence, boljše prometne storitve ob manjših stroških, učinkovita in virom prijazna uporaba zmogljivosti za prevoz tovora Page 13 11-10-14 Antje Fiehn

14. Glavni pomisleki BDI Internalizacija zunanjih stroškov • enaki pogoji za vse načine prevoza ( tj. glede časa izvajanja) • stroga namenska razporeditev prihodkov: investicije v isti način prevoza • učinkovite le, če so na voljo alternative za iste potrošniške potrebe ( (infrastruktura, alternativni načini prevoza) • ni ene same univerzalne uporabe - po meri izdelani ukrepi, v določenih primerih učinkovitejši Page 14 11-10-14 Antje Fiehn

15. Glavni pomisleki BDI Spodbujanje pristopa nevtralnosti tehnologije in skupnih standardov • skupni tehnološki standardi v EU (tj. e-mobilnost) in uveljavljanje EU standardov po svetu • pomembna vloga ITS v upravljanju prometa in za varnost • tehnološka in gorivna nevtralnost E-mobilnost in vozila na vodik so dolgoročna opcija, toda optimizacija konvencionalnih pogonskih sistemov je enako pomembna; • Koncentracija EU sredstev za raziskave in za uporabo v projektih z dodano vrednostjo za Evropo Page 15 11-10-14 Antje Fiehn

16. Glavni pomisleki BDI Evropske infrastrukture - arterije za mobilnost v EU • javna poraba (EU & države članice) mora zadovoljiti finančne potrebe: • okoli 500 miljard evrov potrebnih za TEN-T • 1 biljon evrov za infrastrukturo in plačilne sisteme za čista vozila, da se dosežejo cilji zmanjšanja CO2 • prilagoditev proračuna EU in strukturnih skladov prioritetam EU • internalizacija zunanjih stroškov ni dokončen odgovor Page 16 11-10-14 Antje Fiehn

17. Glavni pomisleki BDI Zunanja dimenzija – zagotavljanje evropske konkurenčnosti • razmerje med stroški in koristmi ukrepov za zaščito podnebja • mednarodne rešitve so potrebne za podnebno in okoljsko zaščito • enaki pogoji v trgovanju z emisijami • mednarodni varnostni standardi na osnovi učinkovitih, s tveganjem povezanih nadzorov Page 17 11-10-14 Antje Fiehn

18. Page 18 11-10-14 Antje Fiehn