JEZIK IN KULTURA

1. JEZIK IN KULTURA

2. ODNOS MED JEZIKOM IN KULTURO: ALI IN NA KAKŠEN NAČIN SE KULTURA NEKE JEZIKOVNE SKUPNOSTI PREPOZNAVA V NJENEM JEZIKOVNEM SISTEMU? ALI IN NA KAKŠEN NAČIN JEZIKOVNI SISTEM VPLIVA NA NAČIN RAZMIŠLJANJA (PERCEPCIJE IN PROCESIRANJA ZUNAJJEZIKOVNEGA SVETA) IN S TEM NA KULTURO NJEGOVIH UPORABNIKOV?

3. VSEBINA PREDMETA: • KAJ IMAJO VSI JEZIKI SKUPNEGA? • KAJ IMAJO SKUPNEGA GOVORCI VELIKIH JEZIKOVNIH • DRUŽIN? • PREGLED NAJPOMEMBNEJŠIH JEZIKOVNIH DRUŽIN • JEZIKOVNE UNIVERZALIJE IN JEZIKOVNA TIPOLOGIJA • PIDŽINSKI IN KREOLSKI JEZIKI • ANALIZA POSAMEZNIH JEZIKOV

4. EVROPA

5. INDOEVROPSKI JEZIKI DOMOVINA INDOEVROPSKIH LJUDSTEV: jugovzhodna Rusija, kurganska kultura 5000 let pr. n. št. družba: hierarhično organizirana, patriarhalna dokazi - skupno besedišče: VOLK, BUKEV, SNEG ČLOVEK, VOJAK < ‘suženj’ SVAŠTVO – VEČ OZNAK ZA POLOŽAJ MOŠKIH V DRUŽINI NEVESTA < ‘privedene v moževo družino’

6. staro irsko: máthair, athair ‘mati’, ‘oče’ toda tudi: muimme, aite ‘rejnica’ ‘rejnik’ – dokaz, da za otroke niso nujno skrbeli lastni starši, pač pa širša družina ujec, uncle < avunculus ‘mali ded’ – dokaz o velikem pomenu materinega brata za sestrine potomce (bolj pomemben odnos kot med biološkim očetom in otroki) verstva – politeistična “moški” pantenon (cf. Hera, Afrodita : Demetra, Atena) IZ SKUPNEGA BESEDIŠČA LAHKO SKLEPAMO, KAKO JE BILA UREJENA INDOEVROPSKA DRUŽBA.

7. SELITVE INDOEVROPSKIH LJUDSTEV V VEČ VALOVIH • S PRIČETKOM MED 4000 IN 3000 pr. n. št. • Najprej so se selili • Indijci in Iranci • Toharci • Armenci • Grki • Iliri • Kelti • Italci • Germani • Balti • Slovani

8. Indo-iranska ljudstva: indijska in iranska: Skupno ime: arijska ljudstva (ārya- ‘gospod, plemeniti’) Predniki indijskih ljudstev so vdrli v dolino Inda in Gangesa in od tam potisnili stara dravidska ljudstva na Dekanski polotok. Od njih so prevzeli veliko temeljnih sestavin indijskega verovanja: hinduizem = temelji na bramanizmu in “dravidskem” jainizmu (pojem karme, reinkarnacije, kastna ureditev družbe) Indijski jeziki: klasični sanskrt, hindi (jezik hindujcev v Indiji) urdu (jezik muslimanov v Pakistanu), bengalščina, asamščina, romščina.. Nastarejša dela: Vede (najstarejši pisni spomeniki v kateremkoli indoevropskem jeziku, Mahabharata, Ramajana (oba epa napisana v klasičnem sanskrtu() Dravidski jeziki so Tam il, Telegu, Kanarese, Mayalalam. Uradni so v posameznih zveznih državah. V indijski družbi so bili staroselski Dravidi pripadniki najnižjih kast.

9. Iranska ljudstva Najstarejši zapisi ohranjeni v dveh narečjih: avestijščini in stari perzijščini. Avesta je sveta knjiga mazdaizma, verstva, ki ga je utemeljil prerok Zaratustra. To verstvo je v Iranu v 9. stoletju izpodrinil islam. Stara perzijščina se je ohranila v napisih o Darejevih in Kserksovih vojnih pohodih. Iz nje se je razvila sodoba iranščina (farsi), ki pa ima zaradi vpliva islama veliko arabskih primesi. Drugi iranski jeziki: afganščina (paštu), osetščina, kurdščina, tadžiščina, tudi jezik Skitov in Alanov

10. Armenci – med Črnim morjem in Kavkazom Zgodaj pokristjanjeni (leta 302), prevod Biblije so dobili že v 5. stoletju. Njihova krščanska cerkev je ostala avtonomna, s prevodom Biblije so dobili tudi svojo pisavo. Konec 19. in v začetku 20. stoletja so doživeli genocid s strani Turčije – mnogo Armencev se je izselilo (Francija, Amerika). Albanci - Shqipëri/Shqipëria Albanija = grško ime za eno od ilirskih plemen (Ptolomej iz Aleksandrije) Država od 1190, v 13. st. pod Srbijo, nato pod Otomani, pred katerimi so mnogi pobegnili preko Jadrana v južno Italijo. Samostojni ponovno od 1912. Po lastnem izročilu potomci Ilirov, zato naj bi bila albanščina ilirski jezik. Dve pomembni narečji: gheg na severu in tosk na jugu. Prvi zapisi v ghegu, a knjižna albanščina danes temelji na tosku.

11. Balti – Litovci, Litvanci, stari Prusi

12. PRUSI - stara pruščina izumrla, ko so Pruse pokristjanili in ponemčili tevtonski vitezi. Zadnja pisna pričevanja iz 16. stoletja, govorila se je verjetno do 18. stoletja. LITOVCI – litovščina med najbolj “arhaičnimi” indoevroskimi jeziki, ima ohranjene skoraj vse slovnične kategorije in toneme. Njihova zgodovina je tesno povezana s Poljsko – od 14. stoletja do konca 18. stoletja, ko je skupaj z njo razdeljena med Rusijo in Prusijo. Samostojna med obema vojnama, nato do 1990 del Sovjetske zveze. LATVIJCI (Letonci) – v zgodovini politično razdeljeni med Poljsko, Švedsko in Rusijo. Samostojni med obema vojnama, nato do 1991 del Sovjetske zveze.

13. Slovani: zahodni: Čehi, Slovaki, Poljaki, Lužiški Srbi (Vendi) vzhodni: Rusi, Belorusi, Ukrajinci južni: Slovenci, Hrvatje, Srbi, Bošnjaki, Črnogorci, Makedonci, Bolgari pradomovina – JV Rusija od leta 150 selitve proti zahodu, severozahodu in jugozahodu

14. Vzodni Slovani - pokristjanjeni v 10. stoletju s strani učencev Cirila in Metoda v starocerkveni slovanščini. Takrat so dobili tudi pisavo – cirilico. Starocerkvena slovanščina – jezik liturgije vzhodnega (pravoslavnega) krščanskega obredja, do 19. stoletja tudi jezik pisnega izražanja pri Rusih. Največ govorcev (220 miljonov) ima ruščina, nato ukrajinščina in beloruščina. Zahodni slovani – češčina in slovaščina sta imeli skupno knjižno obliko do 19. stoletja. Govorci lužiške srbščine (okrog 150.000) živijo v okolici Dresdna. Njihovi germanski sosedje jih imenujejo Vendi. Poljščina temelji na narečjih iz okolice Poznana. Je edini slovanski jezik, ki ima ohranjene nosnike. Južnoslovnanski jeziki so slovenščina, hrvaščina, srbščina, makedonščina, bolgarščina in stara cerkvena slovanščina. Ta je bila jezik, v katerem so bili pokristjanjeni Slovani (Ciril in Metod) in temelji na narečjih Slovanov iz okolice Soluna. Bolgari so bili prvotno turško ljudstvo. Slovenski jezik se je razvil in alpsko panonskih narečij. Prvi pisni spomenik – Brižinski spomeniki iz 10. st.

15. Grki – ozemlje celinske Grćije, otoke in obalo Male Azije so grška plemena (Jonci, Eolci, Ahajci in Dorci) poselili v več valovih. Najstareši grški jezik: mikenska grščina, ohranjena v zlogovni pisavi Linear B na ozemlju starodavnih Miken (Peloponez). Homerska grščina – Homer je v njej pisal v 8. stoletju pr. n. št. verjetno na obalah Male Azije (jonsko narečje). Klasična grščina - zapisi v vseh narečjih, a vedno bolj pomembno je bilo atiško narečje (v njem so pisali Ajshil, Sofoklej, Evripid) Iz tega nastane koine, t. i. helenska grščina, ki jo Aleksandrova osvajanja razširijo na veliko ozemlje od Indije do zahodnega Sredozemlja. Iz koineja se razvije sodobna grščina, ki svojo knjižno obliko dobi razmeroma pozno (v 20. stoletju) Grška pisava – po lastnem izročilu iz feničanske zlogovne pisave. Imena posameznih pismenk so enozložne semitske besede, ki jo jih predstavljali nekdanji logogrami. Iz grške pisave so vse evropske pisave razen keltskih ogamov.

16. Primerjava grškega črkopisa in zahodnosemitskih pismenk, iz katerih se je razvila:

17. KELTI V starem veku so Kelti živeli v celotni zahodni in osrednji Evropi, celo v Mali Aziji. Keltski jeziki: britanski: valižanščina, izumrla piktijščina, bretonščina, kornijščina gelski: irska gelščina, škotska gelščina, manx Galščina na ozemlju današnje Francije – verjento britanski jezik. Škoti - škotska gelščina otok Man - manx Irci – irska gelščina Valižani - valižanščina korjnijščina Bretonci - bretonščina

18. Irska gelščina je bila glavni jezik na Irskem od 5. stoletja dalje, tudi, ko je bila pod angleško oblastjo. V 17. stoletju Jakob I upornim keltskim poglavarjem zaseže zemljo v Ulstru in tam naseli protestante iz Škotske in Anglije (Ulster Plantation). Gelska irščina je prepovedana in skoraj izumre, a leta 1921 v samostojni Irski postane ob angleščini uradni jezik. Škotsko gelščino so na otok zanesli Škoti z Irske. Danes je ohranjena le še na Zunanjih Hebridih. Manx je izumrl jezik na otoku Man (do 19. stoletja). Valižanščina – Briti so se v Wales umaknili v 5. stoletju pred Anglosasi. Danes je tam enakopravna za angleščino. Ima kakkih pol miljona govorcev. Bretonščina se je ohranila v maloštevilnih narečjih v francoski Bretanji, kamor so jo prinesli tisti Briti, ki so pred Anglosasi pobegnili preko Kanala. Kornijščina je izumrla v 18. stoletju.

19. GERMANI in širitev njihovega ozemlja med 750 pr. n. št. in 200 n.št.

20. Germanski jeziki: vzhodni, severni in zahodni Vzhodni germanski jeziki so vsi izumrli do 10. stoletja. Najpomembnejša je bila gotščina, v kateri je zapisan prevod Biblije iz 4. stoletja (škof Wulfila). Vsa vzhodnogermanska ljudstva so vpadala v rimski imperij in v njem osnovala svoje države (vzhodni Goti v Panoniji in Italiji, zahodni v Španiji, Vandali v severni Afriki, Burgundi na ozemlju Francije…) Severni germanski jezikiso se razvili iz nordijščine: švedščina, danščina, norveščina, ferščina in islandščina. Na Norveškem sta dva uradna jezika: bokmal, ki je bil pod vplivom danščine zaradi danske nadvlade, in nynorsk, ki so ga oblikovali na osnovi zahodnih norveških narečij po osamosvojitvi. Zahodni germanski jeziki: nemščina, nizozemščina, frizijščina, angleščina. Švičarska nemščina se je razvila iz stare alemanščine, nizozemščina pa iz nizke frankovščine. Posebno narečje nizozemščine je flamščina (Belgija). Angleščina se je razvila iz narečij, ki so jo jih na britansko otočje prinesli Angli, Sasi in Juti v 5. stoletju.

21. ROMANSKI JEZIKI

22. Romanski jeziki – potomci italskih jezikov Italska plemena so zasedla Apeninski polotok v 2. tisočletju pr. n. št. Edini italski jezik, ki je preživel, je bila latinščina. Iz njene “ljudske/govorjene”, t. i. vulgarne latinščine so se razvili romanski jeziki: portugalščina, španščina, katalonščina, francoščina, provansalščina, italijanščina, romunščina in retoromanska narečja. • TIPOLOGIJA INDOEVROPSKIH JEZIKOV: • - večina je fleksijskih, kar pomeni, da uporabljajo proste in vezane • morfeme. Posamezni vezani morfem lahko izraža več slovničnih • kategorij (hiš-am) • prevladujoč besedni red je S V O. • večina jezikov ima slovnični spol, ki se izraža v sistemu ujemanja (kongruence).

23. Neindoevropska ljudstva v Evropi BASKI

24. BASKOVŠČINA/EVSKARŠČINA • Baskija – v starem veku na veliko večjem ozemlju kot danes. • Jezik ni soroden z nobenim znanim jezikom, nekateri so ga povezovali s kavkaškimi. • V srednjem veku so imeli svojo državo, kasneje pod kastiljskim kraljestvom. • Po 2. svetovni vojni v Francovem režimu baskovščina zatirana. • ETA = “badskovska domovina in svoboda” • Danes – okrog 700.000 govorcev, v Baskiji ob španščini status uradnega jezika. • TIPOLOGIJA: • Ergativni jezik = osebek v drugačnem sklonu, • če je povedek prehodni (ergativ) ali neprehodni (absolutiv) • glagol. Pri prehodnih glagolih je premi predmet v enakem • sklonu kot osebek pri neprehodnih glagolih (absolutiv).

25. zapleten sistem ujemanja z osebkom in predmeti • L e 15 glagolov se sprega sintetično, ostalo vse opisno • Samostalnik ima potencialno 458,683 oblik (68 zaradi 17 sklonov, • 2 števil, določne/nedoločneoblike, ostalo zaradi ujemanja) • VIGESIMALNI NUMERIČNI SISTEM (osnova 20) – • tudi mundski jeziki v Aziji, Ainu, majevski, nahuatlski jezik, • v Evropi tudi v keltskih jezikih in francoščinii, • rezijščini (60 = 3 x 20 trikart dwisti)

26. URALSKI JEZIKI

27. URALSKI JEZIKI izvirajo izza Urala in se delijo na • ugrofinske in • samojedske jezike • Ugrofinski jeziki se delijo na ogrske (madžarščina) in finske (finščina, estonščina, laponščina). • Laponci ali Sami živijo na severu Skandinavije. Okrog 7000 se jih še preživlja na tradicionalen način – kot polnomadi s čredami severnih jelenov- • Samojedski jeziki se govorijo na severnem obrobju Sibirje, največ govorcev med njimi ima nenski jezik (27.000). Tudi Samojedi ali Neni se preživljajo s čredami severnih jelenov, z lovom in ribolovom.

28. TIPOLOGIJA URALSKIH JEZIKOV: • aglutinacijski, • veliko število sklonov (finščina 15, estonščina 14, madžarščina 18) • ni slovničnega spola • samojedski jeziki in v laponščina poznajo dvojino Aglutinacijski jeziki uporabljajo proste in vezane morfeme, pri čemer se vezani morfemi “lepijo” drug na drugega in meje med njimi so jasno vidne.

29. Zgled sklanjatve v finščini • nominativ talo hiša • genitiv talon hiše • akuzativ talo hišo • partitiv taloa (del) hiše • Inesiv talossa v hiši • elativ talostani iz notranjosti hiše • ilativ taloonsa v hišo • Adesiv talolla v/pri hiši • ablativ talolta od hiše • alativ talolle k hiši • esiv talona kot hiša • translativ taloksi (spremeniti se) v hišo • instruktiv taloin s hišo • abesiv talotta brez hiše • komitativ taloineen skupaj s hišo

30. ALTAJSKI JEZIKI

31. ALTAJSKI JEZIKI – poimenovani po pogorju Altaj v srednji Aziji • TURŠKI JEZIKI • MONGOLSKI JEZIKI • TUNGUŠKO-MANDŽURSKI JEZIKI • TURŠKI JEZIKI: turščina, uzbeščina, kazaščina, ujgurščina, azerščina, • čuvaščina, tatarščina, jakutščina… • Največ govorcev (60 miljonovima turščina, ki se je z otomanskim imperijem razširila na celotni Balkan in pustila sledi v balkanskih jezikih. Turški vzpon se je pričel leta 1452 s padcem Bizanca, končal s 1. svetovno vojno. • MONGOLSKI JEZIKI: Khalka (mongolščina) je uradni jezik v državi Mongoliji. Prvotna domovina ob Bajkalskem jezeru, leta 1206 se začne vladavina Džingiskana, ki razširi mongolski imeperij vse do Evrope. • Njegov vnuk – Kublajkan je zavzel Kitajsko (dinastija Juan). • TUNGUŠKI-MANDŽURSKI JEZIKI: Mandžurščina ima danes manj kot 1000 govorcev, nekdaj je bila jezik kitajskega cesarstva (Mandžurci so bili zadnja cesarska dinastija – Qing). Od tunguških jezikov največ govorcev Evenki.

32. TIPOLOGIJA: • samoglasniška harmonija • aglutinacija • SOV besedni red Samoglasniška harmonija – značilna za altajske pa tudi uralske jezike – je pojav, ko se samoglasnik v vezanem morfemu prilagaja samoglasniku v korenskem morfemu. Zgled iz turščine: ev ‘hiša’ - ev-ler ‘hiše’ kadin ‘ženska’ - kadin-lar ‘ženske’ V soseščini altajskih ljudstev se govorijo kavkaški jeziki (gruzijščina, čečenščina, abhazijščina, nekdanja avarščina…) Večinoma so ergativni, poznani so tudi po za pletenih fonemskih sistemih z veliko soglasniki – tudi vzdišnimi ejektivi.

33. JAPONŠČINA Veliko tipoloških značilnosti altajskih jezikov (aglutinacija, besedni red S-O-V), zato jo nekateri uvrščajo med altajske jezike. Velik vpliv kitajščine – kitajski logogrami so privzeti kot pisava Kanji, ki se uporablja za domače in kitajske besede. Poleg pisave Kanji, še pisavi katakana (za tuje besede razen kitajskih) in hiragana (za slovnične členke). Zadnji dve pisavi sta zlogovni. WATASHI-wa KISSATEN-de koohi-o NAM-da jaz -osebek kavarna - v kava-predmet pijem-preteklost ‘v kavarni sem popil kavo’ WATASHI, KISSATEN, NAM – napisano s Kanji wa, de, o, da – napisano s Hiragano koohi – napisano s katakano Tri družbene zvrsti jezika: SON KEIGO – SPOŠTLJIVI JEZIK: kadar govorimo o drugih (nadrejenih ali strankah), primeren za poslovne stike KEN SOGNO – PONIŽNI JEZIK: kadar govorimo o sebi ali svojem krogu TEINEIGO – VLjUDNI JEZIK

34. Tudi drugi jeziki imajo posebne načine za izražanje odnosa do sogovorca ali do povedanega (vikanje, onikanje), vendar je v japonščini sistem bolj razdelan in tog. Podobno tudi v avstronezijskih jezikih in v tajščini. Honorifične besede (z njimi nagovarjamo, izražamo družbeni status) japonski zgled: členki, ki se dodajajo imenom ali samostalnikom: chan – pomanjševalnica (otroci, ljubljenčki, tesni prijatelji, deklice) kun – (ljudje nižjega ranga, fantje) san – najbolj splošen vljudnostni naziv (gospod, gospa, tudi za podjetja, družinske člane) sama – (velecenjeni) sensei – (učitelj)

35. Ajnujci so prebivalci severnega japonskega otoka Hokaido. Od Japoncev se razlikujejo po bioloških značilnosti. Njihov jezik izumira (16000 govorcev) AINU

36. KOREJŠČINA – altajski jezik? Korejščina je samostojen jezik, v zgodovini pod vplivom Kitajske, od katerih so prevzeli tudi pisavo. A v 15. stoletju je njihov kralj Sejong oblikoval novo pisavo – črkopis Hangul, čeprav še vedno uporabljajo nekaj kitajskih logogramov.

37. KITAJSKO-TIBETANSKI JEZIKI se delijo na KITAJSKE JEZIKE in TIBETANSKO-BURMANSKE JEZIKE

38. KITAJSKI JEZIKI Wén-yán – 1500 pr. n. št. – PISNA OBLIKA JEZIKA – LOGOGRAMI Báihuà ‘pogovorni jezik’ – 1917 REFORMIRANI PISNI JEZIK Pŭtōnguà‘skupni jezik’ -1949 – GOVORJENI STANDARDIZIRANI JEZIK NA OSNOVI MANDARINŠČINE Pinjin – 1958 – latinična pisava za kitajščino Zaradi skupne pisne tradicije Kitajci o svojih jezikih govorijo kot o narečjih Hanskega jezika (Han – najbolj slavna kitajska dinastija iz obdobja med 200 pr. n. št. in 200 n. št.): Mandarinščina (70%) Kantonščina (5,5%) Wu (8,5%) Hakka (4%) Hsian (5%) Min (4,5%)

39. KITAJSKE PISMENKE – LOGOGRAMI so večvrstni: Piktogrami in ideogrami – najbolj enostavni, neposredno upodabljajo konkretne pojme Sestavljeni ideogrami

40. Fono-pomenske pismenke: sestavljene iz radikala, ki je neke vrste klasifikatorja, in fonetične komponente, ki z upodobitvijo homofona nakaže izgovor. mati = ženska+ (zveni kot) konj

41. Tipologija kitajskih jezikov Izolativni jeziki – sodobna kitajščina v smeri aglutinacije SVO besedni red Tonalni jezik i Jeziki s klasifikatorji Izolativni jeziki uporabjajo pretežno proste morfeme in vse slovnične kategorije izražajo s prostimi morfemi. Tonalni jeziki imajo toneme. To so fonemi, ki se med seboj razlikujejo le po tonu. Kitajščina ima 4 tone: ravnega, rastočega, padajočega in padajoče-rastočega.

42. Klasifikatorji so praviloma prosti morfemi, ki opravljajo podobno funkcijo kot obrazila pri jezikih, ki imajo slovnični spol. Taki jeziki so poleg kitajskih še tajski, avstralski, majevski in drugi. Murrinhpatha (avstralski jezik): Nanti kamarl : K:generično + oko = oko Kura kamarl : K: vodni + oko = luža Mi kamarl: K: rastlinska hrana + oko = zrno Klasifikatorji se razlikujejo po tem, ob kateri besedni vrsti se uporabljajo: Samostalniški: (Yidini) bama waguja: K:oseba + mož Numerični: (tajsko) luuk saam khon: otrok + trije-K:oseba) Glagolski: (Waris): sa ka-m put-ra-ho-o kokos + meni + K:okroglo-dati Kitajski jeziki imajo numerične klasifikatorje > “MEASURE WORDS” ¸…..

43. JEZIKI V INDOKINI – AVSTRO-AZIJSKI JEZIKI: MONSKO-KMERSKI (KMERSKI, MONSKI) VIETNAMŠČINA TAJSKI JEZIKI (LAOŠKI, TAJSKI) Vietnamščina in tajski jeziki so tonemski, vietnamščina najbolj Izolativni jezik na svetu

44. AVSTRONEZIJSKI JEZIKI ali MALAJSKO-POLINEZIJSKI JEZIKI Vzhodna skupina: mikronezijski, malonezijski, polinezijski jezik Zahodna skupina: malgaščina, malajščina, indonezijski, filipinski jeziki TIPOLOGIJA – MAJHNI FONEMSKI SISTEMI, REDUPLIKACIJA

45. ABORIDŽINSKI JEZIKI 150 jezikov, 50.000 Abordžinov, 30.000 govorcev noben od jezikov več kot 5000 govorcev Avstralija poseljena pred 40.000-50.00 leti TIPOLOGIJA Večina jezkov je polisintetičnih. Večina jezikov je ergativnih. Jeziki imajo klasifikatorje ali slovnične spole – so razredni jeziki. Večina jezikov ima posebne socialne zvrsti – “mother-in-law-language”. Večina jezikov ima znakovni jezik za čas žalovanja ali iniciacije .

46. RAZREDNI JEZIKI so jeziki, v katerih so samostalniki kategorizirani v razrede ali v spole po skupni pomenski lastnost i. Formalno se to izraža končnico ali predpono, ta pa se lahko ponavlja v sistemu ujemanja ali kongruence (agreement). Če je razredov razmeroma malo, govorimo o SPOLU (gender), če jih je veliko, o RAZREDIH (classes). Avstralski jeziki imajo 4 spole: moškega, ženskega, “brezmesna hrana”, ostalo. Veliko razredov imajo bantujski jeziki.

47. JEZIKI V AFRIKI AFRIŠKO-AZIJSKI JEZIKI NILSKO-SAHARSKI NIGRSKO-KONGOŠKI KOISANSKI JEZIKI

48. AFRIŠKO-AZIJSKI JEZIKI (nekdaj Semitsko-Hamitski jeziki) SEMITSKI JEZIKI: Mala Azija, severna Afrika BERBERSKI JEZIKI (severna Afrika, nomadski jeziki, med njimi jezik Tuaregov) EGIPČANSKI JEZIKI (jezik Koptov, ki je še ohranjen kot liturgični jezik egipčanskih kristjanov, je bil v 3. stoletju zapisan v grški pisavi) KUŠITSKI JEZIKI (imenovani po Kušu, Hamovem sinu. V starem veku je na ozemlju Sudana obstajalo kraljestvo Kuš, ki so si ga podjarmili Egipčani). Semitski jeziki – največja skupina med vsemi, več teorij o izvoru, najverjetneje izvirajo z Arabskega polotoka : Akadijščina (konec 3. tisoč. pr. n. št.) Asirščina (2. tisoč. pr.n.št.) Babilonščina (Hamurabi, splošni jezik sporazumevanja v Mezopotamiji) Aramejščina (materni jezik Kristusa, pogovorni jezik Judov in splošni sporazumevalni jezik na Bližnjem vzhodu po babilonščini) etiopski amharijščina, gezijščina

49. Arabščina – obstaja v klasični obliki, v kateri je zapisan Koran in kot sodobna arabska narečja, ki se med seboj razlikujejo po besedišču in slovnici. Z islamom so arabščino zanesli po celotni severni Afriki, vse do Španije. Posebno arabsko narečje se govori na Malti. Hebrejščina – klasična je zapisana v stari zavezi Biblije in v judovski Tori. Kot pogovorni jezik jo je izpodrinila aramejščina. Hebrejščino so “obudili” v 19. stoletju, ko so iz starih korenov ustvarili novo besedišče – ivrit.

50. TIPOLOGIJA semitskih jezikov besedni red: VSO > v sodobnih narečjih obrat proti SVO samostalnik prvotno 3 sklone (imenovalnik, tožilnik in rodilnik), večinoma so izginili prvotno 3 števila: ednina, dvojina, množina, večina jih je ohranila glagolski časi/vidi: perfekt in imperfekt morfologija: trifonemski korenski morfemi: kitāb-كِتاب “knjiga” kutub-كُتُب تب “knjige” kutayyib-كُتَيّْب “knjižica” kitābat-كِتابة “pisanje” kātib-كتِب “pisec, pisatelj” etc. fonemski sistem: le 3 samoglasnike