Sv.-Anton-Padovanski-

2. Sveti Anton Padovanskispada med zelopriljubljenesvetnike. Samoenajstmesecevponjegovismrtiga je papežGregorij IX. žerazglasilzasvetnika. To je bil v zgodovininajkrajšibeatifikacijskipostopek. Srediprejšnjegastoletja, 16. januarja 1946, pa ga je papežPij XII. razglasiltudizacerkvenegaučitelja.

3. Čedanesobiščemoznamenitobazilikosv. Antona v Padovi, ki so jozgradilikotnagrobnocerkevponjegovismrti, vidimovrstevernikov, kitumolijo. Postavi se namvprašanje: kaj je tisto, zaradičesar je taljudskisvetniktakoprivlačencelo v 21. stoletju? Kakšna je karizma, kiobdajaliktegapovsemsvetučeščenegačloveka?

4. Njegovokrstnoime je bilo Fernandez, rodil se je leta 1195 v bogatiplemiškidružini v Lizboni. Po dobriverskiizobrazbise je leta 1211 pridružilregularnimavguštinskimkanonikom v portugalskiCoimbri in prejelmašniškoposvečenje.

5. Nekaj let pozneje je mladiduhovikžalovalskupaj z ljudskomnožico, ko so v Coimbripokopali pet manjšihbratov, misijonarjev, ki so jihumorilimuslimani v Maroku. To ga je takoglobokopretreslo, da je sklenil, daboprestopil v red manjšihbratov in odšel v Afrikooznanjatvero.

6. Leta 1220 je prišel k manjšimbratom v samostan v Coimbrei in tam privzelime Anton. Kmalunato se je z ladjoodpeljal v Maroko, da bi tam oznanjalBožjobesedo. Komaj je prispel v Afriko, je takohudozbolel, da je bilvečmesecevpriklenjennaposteljo.

7. Oslabljen in globokonesrečen je spoznal, da mu ne preostaneničdrugegakakorvrnitevnaPortugalsko.Med potovanjempomorjuprotidomovini je usodaodločiladrugače. Hudvihar je razbilladjo ob obalipredSicilijo.

8. Anton se je od tam podal v Assisi, kjer je pravtakratpotekalgeneralnikapiteljv Porcijunkuli.Na tem kapitljugaskorajnihčeniopazil. Provincial pokrajine Emilia-Romagna se je zavzelzanj in gavzel s seboj v gorskisamostan Monte Paolo v bližinimesta Forli ob jadranskiobali.

9. Počasi je prišlanadannjegovaizrednagovorniškanadarjenost. Tukaj se je začelanjegovapridigarska pot.Odtlej je Anton stalnacerkvenihprižnicah, navelikihmestnihtrgih in namorskihobalah, da bi ljudemoznanjalBožjobesedo.

10. V središčunjegovihprepričljivihpridig, ki so odpiralesrcaljudi, je bilskorajvednobojprotikrivovercemtistegačasa, protikatarcem, albižanom in valdežanom. Njegovaprizadevanjana tem področju so bilakronana z velikimiuspehi.

11. Seveda je zanjslišaltudiFrančišekAsiški in mu nazadnjenaročil, najmanjšebrateteološkoizobražuje.PapežGregor IX. ga je zaradinjegovegaizrednegapoznavanjaSvetegapismaimenoval "arcatestamenti", "skrinjazaveze“.

12. Močnooslabljen in izčrpan se je Anton Padovanskileta 1231 umaknilnaposestvo v bližiniPadove, da bi si tam ponovnonabralmoči. V krošnjinekegadrevesasi je dalnareditisedež, ki je postal njegovnajljubšikraj.

13. Ko je Antonzačutil, da se bližanjegovasmrt, se je star komajpetintrideset let podal v ženskisamostanArcellapriPadovi.Tam je umrl 13. junija 1231 s spokornimpsalmomnaustih.

14. Leta 1263 so v navzočnostiredovnegagenerala Bonaventura, pravtakovelikeosebnostimanjšihbratov, njegoveposmrtneostankeprekopali in jihprenesli v Antonovobaziliko. Ob Antonovemgrobu so se zgodilištevilničudeži.

15. Kotporočajozgodovinskiviri, je Anton Padovanskidelovaltudi v Gorici, kjer je ustanovilsamostan in kapelosv. Katarine. Dal je pobudozaustanovitevsamostanamanjšihbratov v Ljubljani, ki je bilustanovljendveletiponjegovismrti.

16. Češčenje se je najprejrazširilo v Padovi in v redumanjšihbratov. Od 16. stoletjadaljepa velikegaredovnika in pridigarjačastijo v vsejCerkvi. V Italijispada Anton med najboljčeščenecerkveneosebnosti, Antonovabazilikav Padovi pa med najboljobiskanebožjepoti.