NAČINI PRIDOBITVE PATENTA

1. NAČINI PRIDOBITVE PATENTA • Nacionalna pot • Mednarodna pot (PCT) • Evropska pot – evropski patent (EPK) • Patent Skupnosti – de lege ferenda

2. NACIONALNA POT • Vložitev prijave pred vsakim posameznim uradom države, kjer se zahteva varstvo • Veliki stroški prevodov • Vsak urad po svojih nacionalnih pravilih preverja formalne pogoje prijave • Vsak urad podeli patent po materialnih predpostavkah v nacionalnih pravilih • Unijska prioriteta – prednostna pravica (fikcija: kasnejša prijava je vložena na dan, ko je bila vložena prva prijava)

3. PCT • Centralizacija in poenostavitev patentnih prijav za več različnih držav • Vložitev mednarodne patentne prijave • Formalnosti med. prijave zgolj po PCT – preverja zgolj en organ • PCT ureja: mednarodno objavo, mednarodno poizvedbo, mednarodni preizkus • Dobimo skupek nacionalnih patentnih prijav • Po tej mednarodni fazi nastopi nacionalna faza (poteka med prijaviteljem in nac. PU) • Patente podelijo nacionalni organi – ne gre za mednarodni patent

4. EPK • Ni instrument Skupnosti • Centraliziran sistem podeljevanja patentov • Evropski patent – podeljen s strani istega organa in istih procesnih in materialnih predpostavkah • Skupek nacionalnih patentov • Enoten postopek do podelitve patenta • Prenehanje patenta v eni državi ne pomeni tudi prenehanja patenta v drugi državi

5. PATENT SKUPNOSTI • 1965 – osnutek patentnega prava ES (postopek podelitve P in njegovo uveljavljanje) • 1969 – osnutek se razcepi v dva dela: EPK in CPC • CPC – nikoli pričela veljati (razlogi) • Predlog Uredbe o patentu Skupnosti (simbioza z EPK, ustanovitev centraliziranega sodišča)

6. POGODBA O PATENTNEM PRAVU • Še ena pomembna MP novejšega časa • Namen: harmonizacija formalnega postopka pridobitve patenta glede nacionalnih in regionalnih patentnih prijav

7. PRIMERI - ponavljanje Primer 1: Oseba A pridobi patent za poseben in inventiven šivalni stroj v Sloveniji. Nek izjemno podjeten francoski mladenič, ki je pred kratkim ustanovil podjetje, se odloči proizvajati in prodajati to napravo v Franciji. Oseba A vloži tožbo zaradi kršitve njenega patenta. Ali bo s tožbo uspela? Obrazloži!

8. Primer 2: Ali je možna pridobitev patenta v sledečih primerih? - za novo šahovsko otvoritev - za postopek kloniranja človeka - za postopek barvanja las - za rastlinsko sorto - za ortopedske pripomočke Primer 3: Oseba B vloži mednarodno patentno prijavo po PCT za naslednje države: Slovenijo, ZDA, Francijo, Italijo in Nemčijo. Ali to pomeni, da je oseba B pridobila patente v vseh navedenih državah?

9. Primer 4: Oseba A pridobi evropski patent v vseh državah podpisnic Konvencije o podeljevanju evropskih patentov. Čez pet let se ugotovi, da imetnik patenta ni plačal pristojbine za vzdrževanje patenta v Nemčiji. To ima za posledico prenehanje patenta. Ali patent preneha tudi v vseh ostalih državah, kjer ima patentno varstvo in zakaj? Ali bi bil vaš odgovor enak, če bi bil podeljen patent Skupnosti (de lege ferenda)? Primer 5: Oseba A je leta 1985 vložila patentno prijavo za povsem nov šivalni stroj in kasneje tudi pridobila patent. Patent je prenehal leta 2005. Zanima jo, ali je upravičena do DVC?

10. Primer 6: Oseba C je leta 1995 vložila patentno prijavo za neko novo zdravilo. Dovoljenje za gospodarsko izkoriščanje pa je bilo izdano šele leta 2004. Sprašuje vas, ali je upravičena do DVC in kako dolgo bo le-ta trajal? Ali bi bil vaš odgovor enak, če bi bilo dovoljenje za gospodarsko izkoriščanje proizvoda izdano leta 1999? Obrazložite!

11. Primer 7 (Merck v Stephar; 187/80): Merck je bil imetnik dveh nizozemskih patentov, ki sta varovala farmacevtski proizvod in postopek, po katerem se je ta proizvajal. Ni pa mogel pridobiti patenta v Italiji, ker italijansko pravo takrat ni dopuščalo patentiranja farmacevtskih proizvodov kot tudi ne postopkov njihovega pridobivanja. Ne glede na to, je Merck dal proizvod na trg v Italiji po dosti nižji ceni kot na Nizozemskem. Paralelni uvoznik Stephar je kupil ta proizvod v Italiji in ga uvozil na Nizozemsko. Merck je tožil zaradi kršitve nizozemskih patentov. Ali je uspel? Obrazložite!

12. Primer 8 (Pharmon v Hoechst; 19/84): Hoechst je imel patent v VB in na Nizozemskem. V VB je družba DDSA pridobila t.i. prisilno licenco, ki je vsebovala določbo, po kateri je bil izvoz iz VB prepovedan. Ne glede na to je družba DDSA prodala proizvode, ki jih je proizvedla pod to licenco nizozemski farmacevtski družbi Pharmon. Hoeschts je želel preprečiti uvoz teh proizvodov na Nizozemsko. Ali je uspel? Obrazložite!

13. Delavec družbe Electropol je izumil neko novo in inventivno napravo za merjenje električne napetosti. Družba Electropol je ta izum želela patentirati, zato je takoj maja 2005 vložila patentno prijavo pri Uradu za intelektualno lastnino. Istočasno je tudi nek samostojni izumitelj g. Novak neodvisno od delavca v družbi Electropol izumil povsem enako napravo in se že pripravljal na njeno uporabo, pri čemer informacije o stanju tehnike z njegove strani niso prišle v javnost. Ko je izvedel za dejanje družbe Electropol, je le-tej poslal dopis, v katerem je navedel, da je on prvi izumil to napravo že novembra 2004, zaradi česar Electropol ni upravičen do patenta. Da bi bila zadeva še slabša, pa je direktor družbe Electropol meseca aprila 2005 (torej en mesec pred vložitvijo patentne prijave) na sestanku z bodočim jemalcem licence, ki razpolaga s strokovnim znanjem s tega področja, predstavil ta izum, pri čemer je pred predstavitvijo izrecno povedal, da so vse informacije strogo zaupne.  Direktorja družbe Electropol sedaj skrbi, da pridobitev patenta ni več mogoča, ker je g. Novak res prvi izumil zadevno napravo in ker je sam zaradi nevednosti razkril podatke javnosti, čeprav pod pogojem zaupnosti.

14. Svetujte direktorju družbe Electropol glede njegovih vprašanj! • Če menite, da lahko družba Electropol kljub tem okoliščinam pridobi patent, ali (če sploh) in kakšne pravice ima g. Novak?