1 / 16

Strojno učenje na slikovnih podatkih

Strojno učenje na slikovnih podatkih. Janez Brank. Motivacija. Zbirke slik Poizvedovanje po njih ( image retrieval ) Problem klasifikacije Kako predstaviti ali opisati slike? Kako jih na podlagi te predstavitve razvrščati?. Globalni opisi slik (1). Celotno sliko opišemo z nekim vektorjem

melvyn
Download Presentation

Strojno učenje na slikovnih podatkih

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Strojno učenjena slikovnih podatkih Janez Brank

  2. Motivacija • Zbirke slik • Poizvedovanje po njih (image retrieval) • Problem klasifikacije • Kako predstaviti ali opisati slike? • Kako jih na podlagi te predstavitverazvrščati?

  3. Globalni opisi slik (1) • Celotno sliko opišemo z nekim vektorjem • Histogrami • Barvni prostor razdelimo v C področij (»kvantizacija«). • Za vsako področje si zapomnimo, kolikšen delež slike pokrivajo barve iz tega področja. • Vektorji barvnih koherenc (Pass et al., 1996, 1999) • Ločimo slikovne elemente, ki so del kakšnega večjega področja s podobno barvo, in tiste bolj osamljene.

  4. Globalni opisi slik (2) • Avtokorelogrami (Huang et al., 1997) • Za vsako barvo c in za določene d si zapomnimo verjetnost, da je naključno izbran slikovni element na razdalji d od slikovnega elementa barve c tudi sam barve c. • Zgoščeni avtokorelogrami (Huang et al., 1998) • Za vsak c seštejemo komponente avtokorelograma po vseh d.

  5. Segmentacija • Sliko razdelimo na več delov (»regij«), vsaka naj bi bila enotne barve ali teksture. • Opišemo vsako regijo posebej. • Kako iz podobnosti med regijami oceniti podobnost med slikama? • WALRUS (Natsev et al., 1998) • Sliko razrežemo na kvadratna okna • Vsako okno opišemo z glavnimi koeficienti valčne transformiranke ( nek 12-razsežni vektor) • Združimo okna z blizu ležečimi opisi v regije

  6. Mere podobnosti pri segmentaciji • WALRUS: • Poiščemo pare regij (ena iz prve, ena iz druge slike), katerih opisi so si dovolj blizu skupaj • Pogledamo, kolikšen delež slik pokrivajo te regije. • IRM (integrated region matching; Li et al., 2000) • Razdalja med slikama je utežena vsotarazdalj med regijami • Pri uteževanju se upošteva podobnost medregijami, pa tudi velikost regij.

  7. Postopki strojnega učenja • Metoda k najbližjih sosedov: • Da razvrstimo nek primerek, pogledamo k najbližjih učnih primerkov in ugotovimo, kateri razred med njimi prevladuje. • Metoda podpornih vektorjev: • Primerki naj bodo vektorji; dva razreda ločimo tako, da mednju postavimo hiperrravnino. • Vektorje lahko v mislih preslikamo v nek drug prostor ( jedrne funkcije) in tako dobimo tudi nelinearne modele.

  8. Uporabljena zbirka slik • 1172 slik, izbranih iz neke večje zbirke, ročno razvrščenih v 14 disjunktnih razredov

  9. Opravljeni poskusi • Globalni opisi slik: • histogrami, koherenčni vektorji, avtokorelogrami, zgoščeni avtokorelogrami • Različne kvantizacije barvnega prostora: RGB(na 64, 216, 256 barv), HSV (na 256 barv) • Metoda najbližjih sosedov (za razdaljo medvektorji uporabimo L1- ali L2-normo) • Metoda podpornih vektorjev (tri vrste jeder) • Segmentacija: • Različni parametri segmentacije • Meri podobnosti: WALRUS in IRM • Metoda najbližjih sosedov

  10. Zaključki • Avtokorelogrami boljši od histogramov,zgoščeni AKG enako dobri kot navadni • Kvantizacija barvnega prostora nesme biti pregroba

  11. Zaključki • Avtokorelogrami boljši od histogramov,zgoščeni AKG enako dobri kot navadni • Kvantizacija barvnega prostora nesme biti pregroba • Metoda podpornih vektorjev dajeboljše klasifikatorje od metodenajbližjih sosedov

  12. Zaključki • Avtokorelogrami boljši od histogramov,zgoščeni AKG enako dobri kot navadni • Kvantizacija barvnega prostora nesme biti pregroba • Metoda podpornih vektorjev dajeboljše klasifikatorje od metodenajbližjih sosedov • Kubična in radialna jedra soboljša od linearnih

  13. Zaključki • Avtokorelogrami boljši od histogramov,zgoščeni AKG enako dobri kot navadni • Kvantizacija barvnega prostora nesme biti pregroba • Metoda podpornih vektorjev dajeboljše klasifikatorje od metodenajbližjih sosedov • Kubična in radialna jedra soboljša od linearnih • Parametri segmentacije so pomembni • IRM boljši od WALRUSove merepodobnosti • Segmentacija ni nič boljša odglobalnih opisov

  14. Zaključki • Avtokorelogrami boljši od histogramov,zgoščeni AKG enako dobri kot navadni • Kvantizacija barvnega prostora nesme biti pregroba • Metoda podpornih vektorjev dajeboljše klasifikatorje od metodenajbližjih sosedov • Kubična in radialna jedra soboljša od linearnih • Parametri segmentacije so pomembni • IRM boljši od WALRUSove merepodobnosti • Segmentacija ni nič boljša odglobalnih opisov • Če gledamo več najbližjihsosedov, so rezultati slabši

  15. Primerjava z rezultati iz literature • Huang et al. (1998) so gradili nad slikami neke vrste odločitveno drevo, preiz-kusili tudi metodo najbližjih sosedov • Zgoščeni avtokorelogrami, postopek SVD • Enajst razredov s po 90 slikami • Klasifikacijske točnosti: okoli 80 %

  16. Možnosti nadaljnjega dela • Razumeti nepričakovane rezultate • Slabi uspeh klasifikatorjev na podlagi segmentacije • Zakaj je metoda k najbližjih sosedovnajuspešnejša pri k = 1? • Primerjati z drugimi tehnikami • Druge vrste segmentacije • Drugi barvni prostori • Iskati druge načine predstavitve slikin druge mere podobnosti

More Related