GENERIRANJE PODJETNIŠKIH IDEJ in MINI POSLOVNI NAČRT Tečaj podjetništva Martjanci, 1.2.2011

1. GENERIRANJE PODJETNIŠKIH IDEJ in MINI POSLOVNI NAČRTTečaj podjetništvaMartjanci, 1.2.2011

2. Kaj je ustvarjalno razmišljanje • Kaj je podjetniška ideja • Tehnike generiranja idej • Izbor najboljše ideje • Ovrednotenje poslovne ideje

3. Podjetniška ideja

4. Poslovna ideja je povezana s poslovno dejavnostjo, • Poslovna ideja še ne pomeni poslovni uspeh, • Poslovne ideje preverjamo s pomočjo poslovnega načrta, • Več faz iskanja poslovnih idej: • Zbrati čim več poslovnih idej (generiranje), • Izbrati tiste, ki obetajo največ;

5. Kako pridemo do poslovnih idej? • Podjetniki pri svojem delu, • Po naključju, • Pri delu, pri hobiju, pri opazovanju vsakdanjih dogodkov, • Na družabnih dogodkih, • Pri kupcih, dobaviteljih, konkurentih, • V podjetniških centrih, • Delavci v razvoju, pri trženju, prodaji, transportu

6. Preverjanje poslovne ideje: • Ali je ideja v skladu s politiko podjetja • Ali obstajajo finančna sredstva • Ali obstaja potencialni trg • Ali lahko izdelamo ta izdelek ali storitev • Ali že obstaja tak izdelek ali storitev • Ali imamo dovolj človeških virov • Ali bo potrebna promocija, itd.

7. Marketing (Armstrong, Kotler)

8. Osnova za razmišljanje: • Moje znanje • Moje izkušnje • Moji interesi • Moje želje • Poslovna ideja • Poslovna priložnost • Podjetništvo in podjetje

9. Kaj …? • Prodajam … • Posredujem … • Proizvajam … • Organiziram … • Čistim … • Prevajam … • Oblikujem … • Šivam … • Vozim …

10. Zapis poslovnih idej

11. Izbiranje najboljše poslovne ideje: • Razvrstimo ideje v glavne skupine (boljše, slabše), • Ocenjujemo boljše ideje (npr. s + in -), • Razvrstimo najboljše ideje glede na največ glasov (npr. +++), • Pri ocenjevanju si pomagamo z več ocenjevalci, • Idejo preverimo na papirju s poslovnim načrtom;

12. Elementi uspešne podjetniške ideje: + biti zaželena na trgu + dobra konkurenčna prednost + ciljno definirana + opredeljene kupce + dobro usmerjena s strani odgovornih oseb + uresničljiva po spremenljivih stroških + konkurenčna uvoznim proizvodom + imeti prednostno izvozni potencial

13. Zakaj nekatere podjetniške ideje ne uspejo: Razlogi!!!!!! • Trg ni pripravljen • Nima posebnih konkurenčnih prednosti • Je neuresničljiva po konkurenčnih cenah • Ni izdelan kvaliteten razvojni plan • Ni dovolj znanja o trgu in konkurenci • Ni managerskega znanja • Ni na voljo finančnih sredstev za implementacijo ideje

14. PREIZKUS MOJE PODJETNIŠKE IDEJE Nosilec: STANISLAV SRAKA, univ. dipl. org. Martjanci - 01.02.2011

15. VSEBINA delavnice

16. 1. Moje prednosti, slabosti in želje »Od kod prihajam-kdo in kaj sem-kam želim iti?« • 'inventarizacija' lastnih (subjektivnih) sposobnosti (znanja, spretnosti, nagnjenja-hobiji, dosedanje izkušnje, …); • inventarizacija razpoložljivih (objektivnih) resursov – (s čim razpolagam sam, starši, … - premoženje, razpoložljiva sredstva za zagon podjetniške dejavnosti, …), kaj nudi okolje (občina, …); • inventarizacija življenjskih in poklicnih (poslovnih) ambicij, želja, ciljev, … (kaj bi rad delal, kaj znam delati, kaj je realno možno, …).

17. 2. Priložnosti v okolju – in moje želje »Moj prostor pod soncem« • prepoznavanje (odkrivanje, iskanje) poslovnih priložnosti, ki jih ponuja okolje; • vrednotenje oz. presoja odkritih poslovnih priložnosti • 'dosegljivost' (izvedljivost) posameznih poslovnih priložnosti za posameznika; • individualna selekcija in nadaljnja obdelava 'uresničljivih' poslovnih idej vsakega od udeležencev.

18. Pričakovani rezultati delavnice: Vsak udeleženec delavnice(oziroma velika večina njih): - se čim jasno zave svojih prednosti, potencialov,…, s katerimi razpolaga in katere so zaradi različnih razlogov, tudi napr. (dolgotrajne) brezposelnosti, v njegovi miselnosti povsem ali v veliki meri 'nadomestili' pesimizem, občutek nesposobnosti in brezizhodnosti, … -začne bolj pozitivno razmišljati o možnosti svoje zaposlitve;

19. čim bolj jasno opredelijo svoje poslovne želje oz. ambicije (cilje) in jih hkrati 'postavijo na realna tla'; • s skupinskim delom in vodenim 'burjenjem možganov' odkrivajo oz. prepoznavajo in vrednotijo doslej neopažene ali ignorirane poslovne priložnosti v okolju, katere nudijo možnosti za dodatne zaposlitve; • izbor ene oz. največ dveh poslovnih idej s strani vsakega udeleženca, katerih uresničljivost bo posameznik naprej razdeloval.

20. GLAVNI CILJ: (SAMO)ZAPOSLITEV

21. MOJA POT DO (SAMO)ZAPOSLITVE

22. PODJETNIŠKI PRISTOP NA PODEŽELJU • POTREBA IN IZZIV - • Kmetovanje = način življenja ljudi = kmetija – predvsem prostor socialnega stičišča družinskih članov in manj pridobitni obrat • vlaganje zaslužkov oz. prihrankov v izgradnjo, posodabljanje in vzdrževanje kmetij ter premostitveno financiranje proizvodnje - vzrok = industrializacija ter zaposlovanje kmečkega prebivalstva • v 70-ih letih - kmetijstvo oz. kmetovanje - vtis navidezne blaginje - prepolovitev števila kmečkega prebivalstva, manj 'lačnih ust', modernizacija (mehanizacija) kmetij, manj potrebnih delavcev, zaposleni vir svežega kapitala za rast ali preživljanje kmetij

23. uvajanje tržnega gospodarstva - manj del. mest v del. int. panogah - mnogo kmetij v ekonomskih težavah ter v konceptualnem razpotju (razdrobljenost posesti, visoki stroški financiranja investicij ter proizvodnje, problem odkupnih cen pridelkov oziroma problem trženja le-teh ipd.) – posledice: prezadolženost kmetij, opuščanje delov proizvodnje, zmanjševanje osnovne črede, zastaranje kmetijske mehanizacije ob hkratnem bremenu vzdrževanja le-te. • objektivne okoliščine (neustrezna kmetijska politika, liberalizacija trga s kmetijskimi pridelki, propad in razpad zadružnega sistema oziroma uveljavljene mreže kmetijskih zadrug, …) + v veliki večini kmečkih gospodinjstev (tako kot v pretežnem delu družbe - ideološka zaslepljenost z namišljeno kolektivno blaginjo) - ni bilo prisotne podjetniške miselnosti in podjetniškega obnašanja v skladu s pravili in načeli tržne ekonomske logike

24. slovensko kmetijstvo neustavljivo vstopa v čas odločitev in sprememb (kmetijski trgi se odpirajo, procesi opuščanja in intenziviranja pridelave, korenito se spreminja agrarna struktura) • tudi kmetovanje v prihodnje brez doslednega podjetniškega pristopa ne bo uspešno – ne bo možno • kmetijo z njeno osnovno dejavnostjo ter dopolnilnimi dejavnostmi moramo obravnavati kot podjetje - malo družinsko podjetje - kmetija je še vedno najbolj razširjena oblika (vrsta) pridobitnega obrata v našem okolju

25. Ključni dejavniki podjetništva

27. OCENA STANJA PODJETNIKA • Pogosta dilema: izbrati pravo ‘smer’ našega nadaljnjega udejstvovanja • Vemo kaj hočemo - kaj bi radi dosegli • Imamo izoblikovane cilje • Začrtati svojo lastno pot do teh ciljev • Izoblikovati svojo strategijo • dileme, problemi, ovire • ‘krivci’ = drugi (okolje, sistem, zakonodaja, država, ...) NEMOČ

28. Na kaj lahko sploh oz. najbolj vplivam? NA SEBE, NA SVOJE POČETJE. • Na čem lahko najbolj zanesljivo gradim? NA SEBI, NA SVOJIH POTENCIALIH. • Kaj oz. koga najbolj poznam? SEBE!

29. Ali res? • Ali dovolj poznam sebe, svoje potenciale, zmožnosti? • Ali se dovolj jasno zavedam svojega položaja v okolju, v katerem delujem?

30. Katere so moje prednosti? • Katere so mojeslabosti? • Katere so (moje)priložnosti v okolju? • Katere so (moje)nevarnosti oz. ovire iz okolja? CELOVITA OCENA STANJA OZ. POLOŽAJA PODJETNIKA

31. CELOVITA OCENA STANJA OZ. POLOŽAJA PODJETNIKA • na osnovi poznavanja sedanjih lastnih prednosti in slabosti, ugotoviti najbolj verjetne prihodnje poslovne možnosti in nevarnosti zase, ki jim utegnemo biti v okolju izpostavljeni; • ugotoviti lastne osnovne razvojne probleme, s katerimi se je treba na planski (sistematičen) način spoprijeti ter • ugotoviti prve možne elemente razvojne strategije posameznika (podjetnika) za prihodnje obdobje, na osnovi poznavanja profilov lastnih prednosti in slabosti ter možnosti in nevarnosti.

32. Strenghts = PREDNOSTI Kaj je dobrega ali postaja dobro 'v podjetju'? • Weaknesses = SLABOSTI Kaj je slabega ali se slabša v 'podjetju'? • Opportunities = PRILOŽNOSTI Kakšne možnosti so / nastajajo zunaj 'podjetja'? • Threats = NEVARNOSTI Kakšne ovire obstajajo za 'podjetje' v okolju?

33. MOJE prednosti in slabosti napram KONKURENCI Priložnosti in nevarnosti v OKOLJU - obstajajo za VSE !

34. Prikrite (latentne) prednosti in slabosti • Različno videnje istih priložnosti in nevarnosti • Razločevalna sposobnost podjetja • Ahilova peta podjetja

35. IZHODIŠČA ZA PRIHODNJO STRATEŠKOUSMERITEV PODJETJA 4 skupine strategij : • uskladiti prednostis priložnostmi • nevtralizirati slabostiin jih pretvoriti v prednosti • izogibati se nevarnostim za vsako ceno • izrabiti oz. vključiti v igro prikrite (latentne) prednosti.

40. MINI POSLOVNI NAČRT • Pripomoček za načrtovanje in kontrolo uresničevanja poslovne zamisli, razširitve dejavnosti, vstopa na nove trge… • Izraženi poslovni cilji • Omogoča spremljanje uresničevanja zastavljenih ciljev • Zmanjšuje poslovna tveganja • Povečuje izkoriščanja poslovnih priložnosti

41. Sestavine: I. Uvod / Povzetek II. Investitor 2.1. Osnovni podatki o investitorju 2.1.1. Naziv 2.1.2. Sedež ….. Glavna dejavnost s katero se podjetnik ukvarja …… 2.2. Kadrovski potencial

42. III. Analiza trga 3.1. Kupci 3.2. Dobavitelji 3.3. Konkurenca 3.4 Napoved prodaje IV. Opis investicije 4.1. Namen investicije 4.2. Lokacija investicija 4.3. Predmet investicije in predračunska vrednost opreme oz. zgradbe

43. V. Finančna analiza 5.1. Skupni investicijski stroški 5.2. Viri financiranja 5.3. Načrtovani poslovni rezultat

44. KOMPLEKSEN POSLOVNI NAČRT • POVZETEK • OPIS DEJAVNOSTI 2.1. Vsebina poslovne zamisli 2.2 Značilnosti panoge 2.3 Nosilec posla, dosedanji rezultati oz. izkušnje 3. RAZISKAVA IN ANALIZA TRGA 3.1 Ciljno tržišče 3.2 Konkurenca in razvojni trendi tržišča 3.3 Ocenjeni obseg dejavnosti

45. 4. DEJAVNOST 4.1 Lokacija 4.2 Potrebni resursi 4.3 Nabava in logistika 4.4 Ocena potrebnih vlaganj 5. TRŽENJE PROIZVODOV IN STORITEV 5.1 Politika cen 5.2 Strategija nastopa na trgu in distribucija 5.3 Promocija

46. 6. LASTNIŠTVO, VODENJE, ORGANIZACIJA, KADRI 6.1 Lastništvo in vodenje dejavnosti 6.2 Organiziranost - status dejavnosti 7. KRITIČNA TVEGANJA IN PROBLEMI 7.1 Ocena prednosti, slabosti, možnih problemov, ovir in tveganj 7.2 Ocena učinkov na poslovne rezultate in načrt ukrepov

47. 8. FINANČNE PROJEKCIJE 8.1 Ocena potrebnih začetnih vlaganj 8.2 Načrt financiranja ustanovitve in zagona dejavnosti 8.3 Finančne napovedi 8.3.1 Izhodiščne projekcije in predpostavke 8.3.2 Bilanca uspeha 8.3.3 Bilanca stanja 8.3.4 Analiza praga rentabilnosti in drugih finančnih kazalnikov 8.3.5 Finančni tok 9. TERMINSKI NAČRT PRILOGE

48. Primer: SWOT ANALIZA “VINA IZ VINSKE KLETI “

49. Razločevalna sposobnost: prilagodljivost zahtevam manjših kupcev in avtohtonost - specifične enološke lastnosti vin • Ahilova peta:finančna šibkost in pomanjkanje tradicije pri proizvodnji ter trženju stekleničenih vin

50. Priloga: STRATEŠKE USMERITVE VINSKE KLETI Strategija 1 - uskladiti prednosti s priložnostmi: - uvesti na trg kakovostna in vrhunska vina, - povečati obseg proizvodnje in prodaje "vin iz Cankove", - s kvaliteto doseči postopen dvig prodajnih cen. Strategija 2 - pretvoriti slabosti v prednosti: - organizirati (usposobiti) team za učinkovito trženje, - zagotoviti stalno (stabilno) in ugodno kreditno linijo