RAVNANJE Z ODPADKI V MOL

1. RAVNANJE Z ODPADKI V MOL S. Praznik,E. Stare, T. Štiftar Mentor: prof. dr. D. Kos

2. ODPADKI • Problem nekoč/danes? Lov, nabiralništvo, agrarne družbe (cikličnost) →problema ni! Razvoj mest, industrializacija (linearnost) → problem! univerzalen pomen • Odpadek ali smet? (Habermeyer, Lotter) • NIMBY/NIMET efekt • Država: zakoni (ZVO-1), predpisi, pravilniki, uredbe,… • EU konvencije, uredbe, deklaracije, NPVO,…

3. KOMUNALNI ODPADKI • gospodinjske in njim podobne odpadke, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih v bivalnem okolju, ter na površinah in objektih v javni rabi, ki so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni, zaradi razpršenosti virov njihovega nastanka in količine na viru pa se ravnanje z njimi zagotavlja na lokalni ravni. (ZVO) • odpadki v trdnem, tekočem in plinastem stanju, ki so posledica našega bivanja, naših fizioloških in sanitarnih potreb, bivalnega okolja in življenjskih navad (VUK)

4. SESTAVA je odvisna od: • lokalnih razmer, • stopnje razvitosti družbe, • stopnje standarda prebivalstva, • življenjskih razmer, • letnega časa. KOLIČINA je odvisna od: • vrste poselitve, • velikosti naselij, • cenovne politike pri zbiranju in odvozu odpadkov, • ustrezne seznanjenosti uporabnikov.

5. Letne količine nastalih odpadkov : Švica 190 kg/prebivalca Nemčija 200 kg/prebivalca Anglija 280 kg/prebivalca Francija 310 kg/prebivalca ZDA 320 kg/prebivalca Luksemburg 370 kg/prebivalca Slovenija 300 kg/prebivalca NPVO opozarja na problematiko ravnanja z odpadki: • enostranskost, • neustrezne tehnologije, • nizka stopnja ozaveščenosti.

6. VKLJUČEVANJE JAVNOSTI Pomembno je, da: • ustrezen dotok informacij, • dostopnost, • pravočasnost, • redno vzdrževanje. • vloga države • vloga javnega podjetja/izvajalcev javnih služb – povzročitelje odpadkov »naučiti« ravnati z odpadki • javnost mora imeti priznan status partnerja!

7. PRISTOPI • Organiziranje javnih tribun • Organiziranje posvetovalnih skupin • Vključevanje v občinske odbore komunalnega gospodarstva • Vključevanje v delo občinskih in krajevnih organov • Informacijsko središče PROBLEMI • Nereprezentativnost sodelujočih • Konzervativnost javnosti • Grožnja predstavniški demokraciji • Nezanimanje javnosti • Nekulturno reagiranje javnosti • Neizpolnjena pričakovanja javnosti • Izobraženost in usposabljanje izvajalcev

8. PRIMER: Komunikacijska akcija MOP (1998/1999): Ne prelagajte bremena lastnih odpadkov na soseda - izbira je vaša!

9. RAVNANJE Z ODPADKI V MOL A) Pilotni projekt 1993: Poskus vpeljave ločenega zbiranja komunalnih odpadkov v krajevni skupnosti Prule – MOL & UN MB (razširitev Nove Fužine in Galjevica) CILJ: • ugotoviti dejanske količine in sestavo komunalnih odpadkov obravnavanega območja, • zmanjšanje količin odpadkov za odlaganje z izločanjem organskega, biološko hitro razgradljivega dela odpadkov, papirja, kartona in stekla, • motiviranje in sodelovanje prebivalcev pri ločenem zbiranju odpadkov, • pridobitev izkušenj; KOMUNICIRANJE Z JAVNOSTJO – zbor krajanov, propagandni material, med potekom še zloženka ANKETA po izvedbi:- Na anketo se je odzvalo le 30% anketirancev NEKATERI PREDLOGI PREBIVALCEV MOL: • Osveščanje ljudi preko medijev (TV, radio, časopis, predavanj,..) • Vzgoja šolskih otrok in mladine ter postavitev zelene straže

10. B) JM RAZISKAVA:december 2000, - preko telefona, 2341 klicanih, sodelovalo 1000 ljudi, podana je bila zelo kratka analiza; VPRAŠANJA IN ODGOVORI (%): Kakšno je po vašem mnenju stanje javne čistoče v Ljubljani? • Vzorno, zadovoljivo 62,2 • Slabo, kritično30,5 Kako ste zadovoljni z odvozom odpadkov izpred vašega bivališča? • zelo zadovoljen, zadovoljen 82,8 • nisem zadovoljen, zelo nezadovoljen 17,2 Ali odpadke iz vašega gospodinjstva ločujete oz. jih ločeno oddajate v zabojnike za papir, steklo, in ostale odpadke? • da 46,4 • ne 53,2 odgovarjajo tisti, ki odpadkov ne ločujejo: Kateri je poglavitni razlog, da ne ločujete odpadkov? • ker je v moji okolici premalo zabojnikov za steklo, papir oz. so predaleč 89,5 Kaj običajno storite z odpadki, ki jih ni mogoče oddati v zabojnike pred vašim bivališčem (kosovni odpadki, gradbeni material, barve, laki, večji odpadki vrta ipd.)? • počakam na organiziran odvoz kosovnih odpadkov 78,9 • odpeljem jih na deponijo 8,9 Če bi mestna uprava poskrbela za posebna zbirališča odpadkov v vaši bližnji okolici, kjer bi bilo mogoče brezplačno oddajati odpadke, ki jih ni mogoče oddati v zabojnike pred vašim bivališčem (kosi pohištva, bela tehnika, gradbeni material, nevarne snovi ipd.), ali bi jih bili pripravljeni sami odvažati tja? • da 77,6 • ne 16,6 Kateri sistem določanja cene storitev ravnanja z odpadki je po vašem mnenju pravičnejši? • obračunavanje na podlagi kvadrature vašega bivališča 12,1 • obračunavanje na podlagi količine odpadkov, ki jih proizvedete v vašem gospodinjstvu 33,8 • obračunavanje na podlagi števila družinskih članov 45,1

11. STRATEGIJA RAVNANJA Z ODPADKI V LJUBLJANSKI REGIJI (1998) CILJI: minimizacija odpadkov na viru vzbujanje zavesti ter 3. vzpostavitev finančnih vzpodbud. UKREPI: 1 povečevanje kroženja primarne embalaže (vzpodbujanje ekološke oveščenosti); 2 zmanjševanje obsega embalaže s taksacijo embalaže; 3 spodbujanje individualnega kompostiranja; 4 sprememba navad uporabnikov storitev; 5 stimulativna pristojbina za odvoz odpadkov glede na količino in kakovost ločevanja odpadkov; 6 ločen zajem odpadkov IZOBRAŽEVANJE IN INFORMIRANJE CILJNE SKUPINE: Vrtci , Šole, Odrasli, Potrošnik

12. OPERATIVNI NAČRT RAVNANJA Z ODPADKI (2001)– Služba za ravnanje z odpadki - Avtorja (Tavzes, Eberle, 2001: 2) operativnega načrta za ravnanja z odpadki kritizirata strategijo, da: • niso navedeni pristopi za izobraževanje in obveščanje uporabnikov storitev. ORGANIZACIJSKI IN TEHNIČNI VIDIKI: • Celotni sistem ravnanja z odpadki naj bi po programu sodeč zagotavljal MOL, pooblaščeni izvajalec odpadkov je bila predvidena Snaga d.o.o. • Opredeljeni so ZBIRNI CENTRI (Barje, ostala dva v l. 2005 nista še vzpostavljena, EKOLOŠKI OTOKI (zagotoviti 1 otok na 270 preb.), postopnost ločenega zbiranja odpadkov • KOMUNALNI ODPADKI: analiza: v 66 litrih mešanih komunalnih odpadkov, ki jih tedensko proizvede vsak član gospodinjstva, je povprečno 26 litrov (39%) ločenih frakcij ter 40 litrov (61%) komunalnih odpadkov ; na podlagi tega različni kontejnerji + nov način obračuna – obvestiti javnost – knjižica, informacijska linija, internet, javna sredstva obveščanja;

13. NEVARNI ODPADKI: Vsa gospodinjstva bodo ob začetku delovanja zbirnih centrov in dodatnih premičnih zbiralnic obveščena prek sredstev obveščanja; • ORGANSKO RAZGRADLJIVI: Za leto 2005 je predvideno uvajanje postopkov predelave in obdelave organsko razgradljivih ločenih frakcij, prej v zbirnih centrih (a je le 1), predvideno seznanjanje javnosti na poljuden način o oblikah kompostiranja....knjižice naj ne bi bile reklama • STROŠKI:2001 nov način obračunavanja- več plača tisti, ki ne ločuje : nespremenljivi del kot osnova za delovanje sistema ter spremenljivi del, ki je odvisen od količine oziroma velikosti posode ostalih komunalnih odpadkov , v večstanovanjskih stavbah glede na površino ali št. članov gospodinjstva, obveščanje javnosti o tem • INFORMACIJSKA SLUŽBA:1,6 % delež cene storitve in odstranjevanje kom. odpadkov je bil predviden, nič o organizaciji, zato je bilo naknadno spisan dokument • ORGANIZACIJSKA ZASNOVA: • Mestna uprava, Služba gospodarjenja z odpadki, Organi in službe mestne uprave, Izvajalci storitev, Uporabniki storitev. • Služba za gospodarjenje z odpadki naj bi poskrbela za izvajanje raziskav v MOL, za izobraževanje in obveščanje uporabnikov storitev služb ravnanja z odpadki!!! – bila ustanovljena šele l. 2000, ali opravlja svoje naloge?

14. ORGANIZIRANOST RAVNANJA Z ODPADKI MESTNA OBČINA LJUBLJANA Oddelek za javne gospodarske službe in promet Služba za ravnanje z odpadki Holding Ljubljana Snaga (odvoz in odlaganje) uporabniki

15. LJUBLJANSKI ODPADKI V ŠTEVILKAH • približno 167 000 t odloženih odpadkov v letu 2003 • od 300 do 400 kg odloženih odpadkov na prebivalca letno • od leta 2000 je opaziti postopno zmanjševanje količine odloženih odpadkov • prostora na Odlagališču nenevarnih odpadkov Barje bo ob zdajšnji dinamiki odlaganja zmanjkalo v začetku naslednjega desetletja • ločeno se sedaj zbere od 6.000 do 8.000 t letno na zbiralnicah in še približno 12.000 t v zbirnem centru, skupaj je to približno 12 % vseh letno zbranih odpadkov • Operativni načrt je do leta 2005 predvidel 37,7% zmanjšanje odloženih odpadkov • v letu 2000 so našteli 359 divjih odlagališč, od tega 187 na drugem vodovarstvenem pasu

16. IZVAJANJE STRATEGIJE IN OPERATIVNEGA NAČRTA • ZBIRNI CENTRI • v Ljubljani trenutno le na Barju, v načrtu še trije: Moste, Bežigrad-Šiška in Šentvid • neprilagojenost odpiralnega časa uporabnikom • plačljivost odlaganja večjih količin gradbenih in kosovnih odpadkov • EKOLOŠKI OTOKI • septembra 2002 poskusno na Viču in v Trnovem • od septembra 2003 dalje teče nameščanje zbiralnic po vsej občini • zdaj 1332 zbiralnic, do konca leta 2005 še 300  196 PE na zbiralnico • KOSOVNI ODVOZ • enkrat letno na vsaki lokaciji

17. NEVARNI ODPADKI • zbiranje dvakrat letno na zbirnih mestih od leta 1997 dalje • v zbirnem centru skozi vse leto • ORGANSKO RAZGRADLJIVI ODPADKI • ločeno zbiranje le-teh naj bi uvedli v letu 2005 • na zbirna mesta bodo namestili 16.000 posod • v času spomladanske in jesenske akcij je odvoz zelenega odreza in listja za občane brezplačen • ni vzpodbujano lastno kompostiranje • NAČIN OBRAČUNAVANJA ODVOZA IN ODLAGANJA • spremenljivi del cene je odvisen od velikosti posode • razlike so premajhne, da bi predstavljale spodbudo • težave z obračunavanjem v večstanovanjskih hišah in blokih

18. Otroci glasbeno-lutkovne igrice Zmajčkov spomin poučne knjižice prireditve Zmajček pometajček akcija Zeleni nahrbtnik Ekošola sodelovanje v zbiralnih akcijah avtobus za ekskurzije Odrasli logo ilustracije brošure vsako leto oglaševalske akcije izobraževalni filmi informiranje preko mesečnika Ljubljana, plakatov, nalepk in tovornjakov akcija “Čista zelena Ljubljana” dvakrat letno dan odprtih vrat deponije spletna stran metlafon in spletni naslov mediji Informacijski center OBVEŠČANJE IN OSVEŠČANJE JAVNOSTI

19. RAZISKAVA – intervjuji s strokovno in laično javnostjo • METODA INTERVJUJA – KVALITATIVNA ANALIZA MOL: Stanje ravnanja z odpadki v MOL ocenjuje kot zadovoljivo, • usklajeno s smernicami Evropske Unije, z zakonodajo in Operativnim programom, • da se je z ločenim zbiranjem sploh začelo in da se o ločenem zbiranju obvešča in osvešča, • so pa seveda stvari, ki jih je potrebno razvijati naprej. Potrebno narediti še precej na motivaciji odraslih, otroci so namreč že bolj ozaveščeni. • Sama meni, da bi potrebovala pomoč še kakšnega sodelavca, saj se trenutno z ravnanjem z odpadki ukvarja sama. • Snaga:Odzvala se je le ena oseba (predlagala jo je druga oseba zaposlena pri Snagi), ki pa je rekla, da nima pristojnosti za to področje, tako da smo dobile odgovore na le nekaj zastavljenih vprašanj. • Intervju ni bil izveden v klasični obliki, ker je oseba želela na vprašanje odgovoriti pisno preko spletne pošte. • Izvedele smo že znane podatke.... Skrbnik četrtnih skupnosti:za katerega smo kasneje izvedele, da je uslužbenec Snage. • Prijazno se je odzval in je bil pripravljen takoj odgovarjati na vprašanja. Sistem ločenega zbiranja odpadkov se mu ne zdi slab, a je premalo ozaveščenosti pri ljudeh. • Na vprašanje, kako povečati ozaveščenost ljudi in povečati ločeno zbiranje odpadkov, je odgovoril, da se pri Snagi veliko pogovarjajo o tem. A da ne vedo, kako.

20. Občani(2 ne ločujeta,1 le papir, 2 ločujeta, 1 delno-neuspešno) • Ločeno zbiranje odpadkov in njegov namen -vedo, zakaj gre, izjava »saj gre vse na isto smetišče« • Problemi pri ločevanju odpadkov(Občasno imajo probleme, v kateri kontejner kaj vreči, da sicer dobijo delne informacije in navodila na kontejnerju, a da je premalo natančnih informacij. Drugje se redko pozanimajo. ) (če bi bil interes občine, da se več ločuje, bi bilo tudi več kontejnerjev ) • Informiranje javnosti – Nobeden se ni konkretno spomnil kakšne oglaševalske akcije, • eni se je zdelo ,da je videla jumbo, • druga neko zloženko ob uvajajanju, tretja mogoče spot!?. • Glede informiranja v bodoče si želijo, da bi jih informirali z zloženkami, zanimivimi radijskimi oglasi, tv oglasi, informiranje in poudarjanje, zakaj je dobro ločevati, več informacij na zabojnikih, neposrednih akcij. ) POVZETEK: - premalo vedenja o sistemu ločenega zbiranj odpadkov, namen!!! • dobra strategija obveščanja in osveščanja javnosti, ki bi imela zaokroženo enotno obliko in vsebino, in ki bi pozitivno animirala ljudi, poleg tega pa dosegla vse ciljne skupine. • Izkazalo se je, da odgovorni ne znajo ali nočejo komunicirati z že zainteresirano javnostjo, kaj šele nezainteresirano!

21. ZAKLJUČEK • pogosto reševanje problemov z odpadki v MOL “pet minut pred dvanajsto” • podcenjevanje osveščenosti in obveščenosti prebivalstva kot bistvene komponente učinkovitega sistema ravnanja z odpadki • Strategija ravnanja z odpadki v MOL nekonkretna, Operativni načrt pa ignorantski do problema osveščenosti in obveščenosti • dejansko stanje na področju informiranja in izobraževanja občanov glede ravnanja z odpadki potrjuje tezo o slabi zastavljenosti sistema • manjka sredstev, pa tudi idej za njihovo učinkovitejšo izrabo • prešibko izvajanje programov izobraževanja in ozaveščanja na področju ravnanja z odpadki ni le lokalen, pač pa državen problem